Kdaj je prenizka vrednost kisika v krvi resen alarm za zdravje

Nasičenost krvi s kisikom oziroma vrednost SpO₂ je pomemben pokazatelj, kako dobro telo oskrbuje tkiva s kisikom. Pri večini zdravih odraslih se običajno giblje med 95 in 100 odstotki.

Vsaka nižja vrednost še ne pomeni nujnega zdravstvenega stanja, vendar je lahko opozorilni znak, ki ga ne gre prezreti. Pri meritvah doma je zato pomembno vedeti, kdaj je nizka vrednost še lahko posledica nenatančne meritve in kdaj zahteva zdravniško presojo.

Kdaj je kisika v krvi premalo?

Če doma izmerjena nasičenost krvi s kisikom znaša 92 odstotkov ali manj, je priporočljivo poklicati zdravnika. Pri vrednosti 88 odstotkov ali manj je potrebna še večja previdnost in zdravniška pomoč, saj je lahko tako nizka nasičenost znak pomembnega pomanjkanja kisika. Vrednost pod 90 odstotkov se praviloma opredeljuje kot hipoksemija oziroma prenizka raven kisika v krvi. Takšno stanje je lahko povezano s težavami pri dihanju ali krvnem obtoku.

Pomembno pa je, da posamezna nizka meritev še ne pomeni nujno, da gre za akutno nevarnost. Na rezultat lahko vpliva tudi sam način merjenja.

Meritev na zapestju ni vedno zanesljiva

Merilniki nasičenosti krvi s kisikom imajo svoje omejitve. Na natančnost lahko vplivajo številni dejavniki, med njimi debelina kože, slabša prekrvavitev, pigmentacija kože, kajenje, temperatura kože in lak za nohte. Pri ljudeh s temnejšo kožo lahko nekatere naprave izmerijo višjo nasičenost s kisikom, kot je dejanska. Tudi domači merilniki na prstu lahko odstopajo za približno dve do štiri odstotne točke v obe smeri. To je še posebej pomembno, kadar je izmerjena vrednost že blizu spodnje meje. Če naprava pokaže na primer 94 odstotkov, je lahko dejanska nasičenost tudi nekaj odstotnih točk nižja.

Pametne ure in druge nosljive naprave so zato predvsem uporabne za spremljanje trendov, ne pa za postavljanje zdravstvenih diagnoz. Posamezne meritve je treba vedno obravnavati v kontekstu počutja in drugih zdravstvenih podatkov.

Na vrednost vplivata tudi starost in zdravstveno stanje

Nasičenost krvi s kisikom se lahko nekoliko razlikuje glede na starost in zdravstveno stanje posameznika. Pri starejših ljudeh so vrednosti lahko nekoliko nižje kot pri mlajših, saj se s staranjem postopoma spreminjata elastičnost pljuč in učinkovitost izmenjave plinov. Drugače je lahko tudi pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučnica. Pri njih je lahko običajna oziroma izhodiščna vrednost SpO₂ nižja.

Zato ni pomembna samo primerjava z razponom 95 - 100 odstotkov, temveč tudi posameznikova običajna vrednost in morebitne spremembe glede na njegovo zdravstveno stanje.

Tudi majhen padec je lahko pomemben

Podatki o otrocih kažejo, kako občutljiva je lahko nasičenost krvi s kisikom. Raziskava, v katero je bilo vključenih 973 zdravih otrok, je pokazala, da je bila srednja vrednost SpO₂ 99 odstotkov. Približno 76 odstotkov otrok je imelo vrednost med 99 in 100 odstotki, preostali pa med 97 in 98 odstotki. Nihče od sodelujočih ni imel vrednosti pod 97 odstotkov.

Avtorji raziskave so zato opozorili, da je pri otroku vztrajno izmerjena vrednost pod 97 odstotkov lahko razlog za klinično obravnavo. Teh ugotovitev sicer ni mogoče neposredno prenesti na odrasle, vendar raziskava ponazarja, da lahko že razmeroma majhna sprememba nasičenosti krvi s kisikom v določenih okoliščinah pomeni pomemben podatek.

Pri domačem merjenju zato ni pomembna le ena številka. Če se nizke vrednosti ponavljajo ali jih spremljajo težko dihanje, bolečina v prsih, zmedenost, izrazita oslabelost ali druga nenavadna znamenja, je potrebna zdravstvena presoja.