
Galerija

Vadba na prostem pozimi ima sloves zdrave, krepčilne navade. Svež zrak, gibanje in stik z naravo nedvomno koristijo telesu in počutju. A mrzel zrak ima tudi manj prijazno plat, ki jo številni rekreativci spregledajo, predvsem ko gre za zdravje dihal.
Pri nizkih temperaturah se dihalne poti naravno zožijo. Zrak zato težje potuje v pljuča, kar lahko povzroči pekoč občutek v prsih, kašelj ali hitro zadihanost. Posebej občutljivi so ljudje z astmo, kroničnim kašljem, pogostimi okužbami dihal ali oslabljenim imunskim sistemom.
Težava se pogosto pojavi pri preintenzivni vadbi. Hitro in globoko dihanje zelo hladnega zraka dodatno obremeni pljuča, telo pa na to opozori z znaki, kot so tiščanje v prsih, omotica, dražeč kašelj ali nenadna utrujenost.
Zmerna vadba v hladnem vremenu ima lahko številne pozitivne učinke. Redno gibanje na prostem pozimi:
Ključ je v prilagoditvi intenzivnosti in trajanja vadbe. Namesto hitrih, eksplozivnih treningov so pozimi primernejše zmerne aktivnosti, kot so hoja, lahek tek, tek na smučeh ali umirjeno kolesarjenje.
Pri vadbi na prostem v hladnem vremenu lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšamo obremenitev dihal:
Če se težave z dihanjem ponavljajo, je priporočljiv posvet z zdravnikom ali specialistom.
Vadba na prostem pozimi sama po sebi ni nevarna. Tveganje nastane takrat, ko ignoriramo signale telesa in pretiravamo z intenzivnostjo. Ko najdemo pravo ravnovesje, lahko mrzel zrak postane zaveznik zdravja, ne pa sovražnik pljuč.