
Galerija

Upokojitev se od zunaj pogosto zdi sanjska: dolg spanec, spontani izleti in končno dovolj časa za vse, česar zaradi službe niste mogli početi.
A ko delo resnično izgine iz vsakdana, se marsikdo znajde v nenavadni praznini.
Ni več službenih obveznosti, rokov, urnikov, nadrejenih in popoldanskih hitenj.
Prvič po desetletjih se je treba vprašati: Kdo sem brez službe?
Ko se prah poleže, se začne tiha revolucija. Navade, ki so določale vaše dni, počasi odpadejo kot listje jeseni. In ugotovite, da je upokojitev veliko več kot konec dela, je konec pretvarjanja in začetek svobode.
Po desetletjih zgodnjih jutranjih alarmov lahko telo končno samo od sebe odloči, kdaj si je odpočilo. Prvi meseci naravnega prebujanja so za marsikoga pravo razkošje.
Ni več kolegijev, dopustnih listov in čakanja na potrditve. Na obisk lahko greste sredi tedna, na dopust izven sezone, v kino v torek ob dveh – ker lahko.
Službene kravate, kostimi in čevlji, ki jih nikoli niste marali, odletijo iz omare. Kraljuje udobje, kot bi moral vedno.
Kdo je napredoval, kdo se je skregal s kom, kdo komu ni všeč … Vse to izgine iz vašega radarja. In z njim ogromno stresa.
Nobenega sedenja v zastojih, nobenega tekanja za vlaki. Tiste ure tedensko se vam vrnejo kot čisti bonus življenja.
Kosilo lahko končno pojeste počasi. V miru. In brez drobtin po tipkovnici.
Občutek, da vas lahko vsak trenutek nekdo »rabi«, izgine. In z njim tesnoba, ki ste jo imeli za normalen del življenja.
Ni več vljudnostnih nasmeškov ljudem, ki jih ne marate. Pogovarjate se samo še s tistimi, ki jih sami izberete.
Mnogim se prvič po dolgoletnem delu zgodi, da jim ni treba ves čas računati, koliko še lahko porabijo. Občutek varnosti se končno povrne. Uživate v ugotovitvi, kako malo potrebujete za mirno življenje ...
Ko je cel dan vaš, vam ni treba žrtvovati spanca za nekaj trenutkov miru.
Nihče vam več ne reče: Je nujno? Vaš čas je vaš. Brez izgovorov. Brez dovoljenj.
Ni več zanič avtomatov in plastičnih kozarčkov. Lahko si skuhate dobro kavo in jo v miru popijete.
Ko ste upokojeni, je lahko vsak dan prijeten. Ni več tistega občutka, da se življenje zgodi samo ob sobotah. Ni čudno, da mnogi upokojenci radi rečejo, da včasih sploh ne vedo, kateri dan je, ker so vsi dobri.
Upokojitev ni zaključek, ampak začetek: prvič lahko živite življenje po svojem ritmu. Brez alarmov, brez službenih mask in brez stalnega hitenja. Če ste sveže upokojeni, verjemite – pravkar ste vstopili v obdobje, kjer je svoboda končno postala vsakdan.