
Galerija

Nova znanstvena raziskava kaže, da bi lahko ketogena dieta pomagala izboljšati odziv telesa na aerobno vadbo pri povišanem krvnem sladkorju. Poskusi na miših so pokazali znižanje ravni glukoze v krvi ter boljšo prilagoditev mišic na trening.
Kronično povišan krvni sladkor lahko telesu oteži prilagajanje na aerobno vadbo. Nova raziskava nakazuje, da bi lahko prehrana z zelo nizkim deležem ogljikovih hidratov in večjim deležem maščob, tako imenovana keto dieta, pri tem igrala pomembno vlogo.
Ketogena dieta temelji na večjem vnosu maščob in bistveno manjšem vnosu ogljikovih hidratov. Raziskava na miših s povišanim krvnim sladkorjem je pokazala, da takšna prehrana v kombinaciji z vadbo izboljša prilagoditev telesa na aerobni trening.
Študija, objavljena v reviji Nature Communications, je pokazala, da lahko ketogena dieta zniža raven glukoze v krvi, izboljša aerobno zmogljivost in pozitivno vpliva na skeletne mišice pri živalih, ki so telovadile.
Raziskovalci poudarjajo, da bodo prihodnje študije morale preveriti, ali se podobni učinki pokažejo tudi pri ljudeh.
Avtorji raziskave pojasnjujejo, da kronično povišan krvni sladkor lahko moti normalno prilagoditev telesa na aerobno vadbo. Pri ljudeh z visokim krvnim sladkorjem je pogosto težje izboljšati vrhunski privzem kisika (VO₂max), ki predstavlja največjo količino kisika, ki jo telo lahko uporabi med intenzivnim naporom.
Prejšnje raziskave iste znanstvene skupine so že pokazale, da hiperglikemija pri miših zmanjšuje aerobno prilagoditev na trening. Zato so želeli preveriti, ali lahko ketogena dieta ta učinek popravi.
Za poskus so uporabili miši z umetno povzročeno hiperglikemijo ter kontrolno skupino zdravih živali. Del miši z visokim krvnim sladkorjem je prejemal ketogeno prehrano, drugi del pa običajno prehrano z več ogljikovimi hidrati.
Raziskovalci so spremljali telesno težo, raven krvnega sladkorja in telesno sestavo. Nekatere miši so telovadile, druge pa so ostale neaktivne.
Rezultati so pokazali, da so imele miši z visokim krvnim sladkorjem, ki so bile na ketogeni dieti, normalne vrednosti glukoze v krvi, medtem ko so imele miši na običajni prehrani še naprej povišan krvni sladkor. Pri teh miših so raziskovalci zaznali tudi višje ravni ketonov v krvi, kar pomeni, da je telo kot vir energije uporabljalo maščobe.
Vadba je prinesla določene koristi pri vseh miših, povečala se je pusta mišična masa in znižala naključna raven krvnega sladkorja. Vendar pa so neaktivne miši na ketogeni dieti pridobile več telesne maščobe.
Pri miših, ki so telovadile in hkrati sledile ketogeni dieti, so raziskovalci opazili izboljšanje vrhunskega privzema kisika. Pri miših z visokim krvnim sladkorjem na običajni prehrani pa je bil napredek precej manjši.
Znanstveniki so ugotovili tudi pomembne spremembe v skeletnih mišicah. Pri miših na ketogeni dieti je bila zmanjšana presnova glukoze, medtem ko se je povečala presnova maščobnih kislin. Opazili so tudi spremembe v mitohondrijih, celičnih strukturah, ki proizvajajo energijo, ter v dejavnikih, ki uravnavajo rast krvnih žil. Te spremembe bi lahko pojasnile večjo sposobnost telesa za porabo kisika med naporom.
Kljub temu se dejanska zmogljivost pri vadbi med skupinami ni bistveno razlikovala. Raziskovalci menijo, da je razlog lahko manjša količina glikogena pri miših na ketogeni dieti, saj glikogen predstavlja glavno zalogo ogljikovih hidratov v telesu.
Raziskovalci opozarjajo, da ima študija več omejitev. Poskus je bil izveden na samcih miši, kar pomeni, da rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na ljudi.
Povišan krvni sladkor je bil v raziskavi umetno povzročen, kar se razlikuje od razvoja sladkorne bolezni pri ljudeh. Prav tako se ketogena dieta pri miših lahko precej razlikuje od tiste, ki jo upoštevajo ljudje.
Kot je pojasnila raziskovalka Sarah Lessard s Fralin Biomedical Research Institute:
»Ko ketogeno dieto kombiniramo z vadbo, lahko izboljšamo zdravstvene koristi vadbe. Miši s hiperglikemijo na ketogeni dieti so imele večje izboljšanje aerobne zmogljivosti kot miši na prehrani z veliko ogljikovimi hidrati.«
Po njenem mnenju visoka raven glukoze v krvi lahko blokira nekatere pozitivne učinke vadbe, zato lahko znižanje krvnega sladkorja izboljša odziv telesa na trening.
Strokovnjaki opozarjajo, da ketogena dieta ni nujno najboljša izbira za vse.
Dietetikinja Karen Z. Berg poudarja, da veliko ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 trpi tudi za debelostjo ali srčno-žilnimi boleznimi, pri katerih prehrana z veliko maščobami ni vedno priporočljiva.
Po drugi strani dietetičarka Kristin Kirkpatrick pravi, da lahko nizkohidratni pristopi pri nekaterih ljudeh prinesejo dobre rezultate.
Ključno vprašanje pa ostaja dolgoročna vzdržnost takšnega načina prehranjevanja. »Dolgoročni uspeh katere koli diete je odvisen predvsem od tega, ali jo lahko posameznik realno ohranja čez čas,« poudarja.