Kolesarjenje, tek in plavanje delajo čudeže za možgane. Znanstveniki odkrili pomemben učinek

Redno gibanje lahko pomembno vpliva tudi na delovanje možganov, nove ugotovitve pa kažejo, da koristi niso omejene zgolj na starejše ljudi.

Ko govorimo o prednostih teka, kolesarjenja, plavanja in drugih vzdržljivostnih športov, običajno najprej pomislimo na boljšo telesno pripravljenost, močnejše srce in večjo vzdržljivost. Toda vse več raziskav kaže, da se pomembne spremembe dogajajo tudi v možganih.

Redna aerobna oziroma kardiorespiratorna vadba je povezana z boljšim delovanjem možganov in lahko pomaga ohranjati njihove sposobnosti tudi v procesu staranja. Dolgo je veljalo, da so takšni učinki posebej pomembni predvsem za starejše. Novejše ugotovitve pa kažejo, da imajo od vzdržljivostne vadbe koristi tudi mlajši odrasli.

Vadba vpliva na razmišljanje in spomin

V eni od raziskav so spremljali 132 ljudi, starih od 20 do 67 let. Udeleženci so približno štirikrat na teden izvajali vzdržljivostno vadbo, raziskovalci pa so jih spremljali skoraj šest mesecev. Po koncu raziskave so preverili različne vidike delovanja njihovih možganov. Zanimalo jih je predvsem, kako se spreminjajo sposobnosti zaznavanja in obdelave informacij, jezik, pozornost, spomin ter drugi procesi, pomembni za vsakodnevno razmišljanje. Rezultati so bili spodbudni. Pri udeležencih so opazili izboljšanje nekaterih kognitivnih sposobnosti, še posebej procesov, ki so pomembni za razmišljanje, načrtovanje in reševanje težav.

To je pomembno, saj možgani pri teh nalogah potrebujejo dobro usklajeno delovanje številnih področij. Redna telesna dejavnost tako ni pomembna samo za to, kako hitro pretečemo določeno razdaljo ali kako dolgo lahko kolesarimo, temveč tudi za to, kako učinkovito razmišljamo.

Več sive možganovine

Posebej zanimiva je bila ugotovitev, povezana s sivo možganovino. Siva možganovina oziroma siva substanca je del osrednjega živčevja, ki ga sestavljajo predvsem telesa živčnih celic. Pomembna je za številne procese, povezane z zaznavanjem, mišljenjem, spominom in nadzorovanjem gibanja. Raziskovalci so pri udeležencih ugotovili tudi spremembe oziroma povečanje količine sive možganovine. To nakazuje, da lahko redna vzdržljivostna vadba vpliva ne le na trenutno delovanje možganov, temveč tudi na njihovo strukturo. Prav tu se skriva eden pomembnejših razlogov, zakaj je gibanje zanimivo za raziskovalce staranja možganov.

Zakaj je kolesarjenje tako zanimivo?

Med vzdržljivostne športe sodijo tek, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja in številne druge aktivnosti, pri katerih večje mišične skupine dalj časa opravljajo delo. Pri takšni vadbi se poveča srčni utrip in pretok krvi, telo pa mora učinkoviteje dovajati kisik mišicam. Pri tem imajo koristi tudi možgani, ki so zelo občutljivi na spremembe v krvnem obtoku in oskrbi s kisikom. Redna telesna dejavnost je zato eden od načinov, s katerim lahko dolgoročno skrbimo za zdravje celotnega organizma, od srca in žil do mišic in možganov.

Za možgane ni nikoli prezgodaj

Pomembno sporočilo raziskave je predvsem to, da na možgane ni treba začeti paziti šele v poznejših letih. Čeprav se veliko raziskav ukvarja z vprašanjem, kako telesna dejavnost pomaga starejšim ohranjati kognitivne sposobnosti, ugotovitve pri mlajših odraslih kažejo, da so lahko možgani na redno vadbo odzivni že precej prej. To pomeni, da je telesna aktivnost lahko dolgoročna naložba. Tako kot mišice tudi možgani potrebujejo ustrezne pogoje za čim boljše delovanje.

Ni treba biti vrhunski športnik

Za koristi telesne dejavnosti ni nujno, da treniramo na ravni profesionalnih športnikov. Veliko pomembnejša je rednost. Kolesarjenje nekajkrat na teden, tek, plavanje ali daljši hitri sprehod lahko postanejo del vsakodnevnega življenjskega sloga. Pri tem ni bistveno, ali treniramo zaradi tekmovanja ali zgolj zaradi boljšega počutja.

Sodobna spoznanja tako dodajajo še en razlog več, da se usedemo na kolo, obujemo tekaške copate ali skočimo v bazen. Vzdržljivostni športi namreč ne trenirajo samo telesa. Z vsakim treningom lahko nekaj naredimo tudi za svoje možgane.