Koliko bi morali tehtati?

Zmanjšanje telesne teže zaradi izboljšanja zdravja je pogost cilj, a kako vemo, kdaj smo dosegli svojo idealno težo?

Čeprav številka na tehtnici pogosto vzbuja pozornost, ni edino merilo zdravja.

Ključno je razumevanje telesne sestave, razmerij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na naše splošno počutje in dolgoročno zdravje.

Zakaj se telesna teža uporablja kot kazalnik zdravja?

Telesna teža je že dolgo priljubljen kazalnik zdravja, ne le zaradi videza, temveč predvsem zato, ker prekomerna ali prenizka telesna masa povečujeta tveganje za številne bolezni. Odvečni kilogrami so povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2, medtem ko prenizka teža lahko poveča verjetnost za osteoporozo.

Merjenje teže glede na višino je enostaven način, da ocenimo, ali je naša telesna teža primerna. A kljub temu teža sama po sebi ni popoln pokazatelj zdravja, treba je upoštevati tudi sestavo telesa, življenjski slog in genetske dejavnike.

Kaj pomeni »zdrava« telesna teža?

Najpogosteje uporabljeno orodje za oceno zdrave telesne teže je indeks telesne mase (ITM). Izračuna se tako, da telesno maso v kilogramih delimo z višino v metrih na kvadrat. Za odrasle velja, da je idealen ITM med 18,5 in 24,9.

Kaj pomeni vaš ITM:

• Pod 18,5: podhranjenost
• 18,5–24,9: zdrava telesna teža
• 25–29,9: prekomerna telesna teža
• 30 ali več: debelost

Pri otrocih in mladostnikih se pri izračunu ITM upošteva tudi starost in spol.

Omejitve ITM: zakaj ni vedno zanesljiv kazalnik

ITM obstaja že skoraj 200 let in se je v osemdesetih letih 20. stoletja uveljavil kot merilo za oceno debelosti. Vendar sodobna znanost opozarja, da telesna teža ni edini dejavnik, ki vpliva na zdravje in dolgoživost.

ITM ne upošteva, kje se telesna maščoba kopiči ali koliko mišične mase ima oseba. Na primer, športniki z več mišične mase imajo lahko ITM v območju debelosti, čeprav imajo malo telesne maščobe. ITM prav tako ne loči med maščobo, mišicami ali kostno maso.

Poleg tega so bili kriteriji ITM razviti predvsem na osnovi belske populacije, zato morda niso ustrezni za vse etnične skupine, pri katerih se lahko telesna sestava pomembno razlikuje.

Kaj je indeks zaobljenosti telesa (BRI)?

Zaradi omejitev ITM je bil razvit indeks zaobljenosti telesa (BRI), ki poleg višine upošteva tudi obseg pasu. BRI poda rezultat od 1 do 20 – nižja vrednost pomeni ožji, višja bolj zaobljen tip telesa.

Prednost BRI je v tem, da natančneje oceni telesno maščobo pri ljudeh z enakim ITM, vendar različnimi višinami in obsegi pasu. Poleg tega BRI vključuje spol, starost, raso in telesno težo. Rezultat lahko izračunate s pomočjo spletnega BRI kalkulatorja.

Drugi kazalniki zdravja poleg ITM

Eden najpreprostejših alternativnih kazalnikov je razmerje med obsegom pasu in višino. Tudi če je ITM v zdravem območju, lahko večja količina maščobe v predelu trebuha pomeni povečano tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen.

Obstajajo tudi naprednejše metode za merjenje telesne sestave, kot so:

• merjenje kožnih gub (skinfold),
• bioelektrična impedanca,
• podvodno tehtanje,
• DEXA (rentgenska absorpciometrija z dvojnim žarkom).

Te metode so bolj natančne, saj omogočajo oceno deležev maščobnega, mišičnega, kostnega in vodnega tkiva, a so pogosto drage, zahtevne in manj dostopne širši javnosti.

Je ITM še vedno uporaben?

ITM je lahko uporabno izhodišče, vendar ni primerno za vsakogar. Pri nosečnicah, ljudeh z visoko mišično maso, otrocih in starejših ITM pogosto ne daje realne slike o zdravstvenem stanju. Zato je priporočljivo, da se v posebnih primerih posvetujete z zdravnikom.

Pri otrocih in mladostnikih od 2. do 18. leta se pri izračunu ITM upošteva tudi spol in starost.

Japonska hoja – metoda, ki naj bi imela 10-krat več koristi kot 10.000 korakov na dan

Torej – koliko bi morali tehtati?

Odgovor je: odvisno.

Vsak posameznik je edinstven, njegova optimalna telesna teža pa je odvisna od številnih dejavnikov: genetike, spola, starosti, telesne zgradbe, etnične pripadnosti, okolja in življenjskega sloga.

Ne pozabite, teža ni edini pokazatelj zdravja. Upoštevati je treba tudi:

• prehrano in uravnotežen vnos hranil,
• kakovost spanca,
• telesno dejavnost,
• krvni tlak, raven holesterola in krvnega sladkorja,
• delovanje jeter in ledvic,
• krvno sliko (rdeče in bele krvne celice).

Čeprav ITM lahko predstavlja izhodišče, ne upošteva ključnih dejavnikov, kot so delež telesne maščobe, mišična masa, spol, rasa, starost in življenjski slog. Zato je pogosto smiselno uporabiti alternativne metode za celostno oceno zdravja.