
Galerija

Menopavza doleti vsako žensko, a pot do nje in življenje po njej nista nikoli enaka. Pri nekaterih mine skoraj neopazno, pri drugih traja več let. Kaj se v resnici dogaja v telesu in kako dolgo vse skupaj sploh traja?
Menopavza je naraven življenjski prehod, ki pa je pogosto napačno razumljen. Marsikdo misli, da gre za kratek dogodek, a v resnici gre za proces, ki se odvija v več fazah in lahko traja tudi desetletje.
Tisto, kar večina imenuje menopavza, pravzaprav zajema tri različna obdobja: predmenopavzo (perimenopavzo),
menopavzo, pomenopavzo, ki traja do konca življenja. Vsaka faza ima svoje značilnosti in vpliva na telo drugače.
Prva faza, perimenopavza, se začne z nihanjem hormonov, predvsem estrogena. Menstrualni ciklus postane nepredvidljiv, krvavitve so lahko močnejše ali šibkejše, pojavijo se prvi telesni in čustveni znaki sprememb. Ta faza se pri večini žensk začne v srednjih štiridesetih, lahko pa tudi prej.
Trajanje perimenopavze se zelo razlikuje. Pri večini žensk traja približno šest let, lahko pa le nekaj mesecev ali celo skoraj desetletje. Na dolžino vplivajo genetika, življenjski slog, okolje in splošno zdravstveno stanje.
Menopavza je uradno potrjena takrat, ko 12 zaporednih mesecev ni menstruacije. V tem trenutku jajčniki prenehajo sproščati jajčeca, raven hormonov pa se ustali na nižji ravni. Pomembno je vedeti: menopavza sama po sebi traja le eno leto, vse pred tem in po tem pa so druge faze.
Na čas nastopa menopavze vplivajo: družinska zgodovina, kajenje, nekatera zdravstvena zdravljenja, operativni posegi na rodilih. Nekatere ženske vstopijo v menopavzo precej prej, druge šele po 55. letu.
Ni univerzalne izkušnje menopavze. Nekatere ženske imajo le blage vročinske oblive, druge pa se soočajo z: nočnim potenjem,
nihanjem razpoloženja, motnjami spanja, spremembami libida, utrujenostjo, glavoboli in tako imenovano »možgansko meglo«. Pogosti so tudi nihanje telesne teže in pomanjkanje energije.
Ko raven estrogena in progesterona pade, se to pogosto odrazi tudi na počutju. Razdražljivost, pozabljivost in občutek, da »nekaj ni v redu«, so pogosti, in del naravnega prilagajanja telesa.
Po enem letu brez menstruacije ženska vstopi v pomenopavzo. Hormoni se sicer umirijo, vendar lahko nekateri simptomi vztrajajo še nekaj časa.
Nižje ravni hormonov povečajo tveganje za: bolezni srca in ožilja, izgubo kostne mase in osteoporozo. Zato sta v tem obdobju še posebej pomembna skrb za kosti in zdravo srce.
Strokovnjaki svetujejo: redno telesno aktivnost, uravnoteženo prehrano, bogato s hranili, zadosten vnos vitamina D in kalcija, obvladovanje stresa. Če simptomi močno vplivajo na vsakdanje življenje, je priporočljiv pogovor z zdravnikom o možnih prilagoditvah ali terapijah.
Ko se telo prilagodi, mnoge ženske poročajo o večjem občutku stabilnosti in svobode. Brez mesečnih ciklov in hormonskih nihanj se začne novo obdobje.
Menopavza ni konec, je začetek novega življenjskega poglavja.