
Galerija

Ob tem poudarjajo, da največja nevarnost za arterije niso sama jajca, temveč predvsem nasičene maščobe v prehrani.
Čeprav imajo živila, kot so jajca, razmeroma majhen vpliv na raven holesterola v krvi, raziskave kažejo, da so za nastanek oblog v arterijah veliko bolj problematične nasičene maščobe. Prav te namreč prispevajo k nalaganju maščobnih oblog v žilah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Po priporočilih strokovnjakov naj bi zdravi odrasli zaužili največ eno celo jajce ali dva beljaka dnevno. Ljudje s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali povišanim holesterolom pa naj bi omejili vnos rumenjakov na največ štiri na teden.
Pri tem strokovnjaki opozarjajo na pomembno podrobnost: priporočilo velja le, če prehrana ne vsebuje večjih količin nasičenih maščob iz drugih virov, kot so mastno rdeče meso, siri in maslo. Če so takšna živila pogosto na jedilniku, je priporočljivo zaužiti še manj rumenjakov.
Eno večje jajce vsebuje približno 1,6 grama nasičenih maščob, hkrati pa je bogat vir hranil, kot so holin, lutein in zeaksantin. Težava običajno ni samo jajce, temveč priloge, ki pogosto spremljajo zajtrk, predelane mesnine, sir, maslo in drugi mastni dodatki.
Prav prehrana z veliko nasičenih maščob lahko povzroči, da jetra proizvajajo več holesterola. Ta se nato kopiči v stenah arterij, kjer tvori obloge in povečuje tveganje za bolezni srca.
Raziskave zadnjih let sicer niso pokazale jasne povezave med uživanjem do enega jajca dnevno in povečanim tveganjem za srčni infarkt ali možgansko kap. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je pomembnejše predvsem to, s čim jajca kombiniramo.
Tipičen zajtrk z jajci, klobaso, sirom in maslom lahko vsebuje skoraj celoten priporočeni dnevni vnos nasičenih maščob. Doma pripravljen sendvič z jajcem, sirom in mastno mesnino lahko vsebuje med 14 in 20 gramov nasičenih maščob, kar je skoraj toliko, kot znaša priporočena dnevna meja pri prehrani z 2000 kalorijami.
Tudi nekaj rezin slanine in masleno pecivo hitro povečata skupni vnos nasičenih maščob. Tako lahko obrok, ki na prvi pogled deluje hranljiv, postane pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
Velik vpliv na hranilno vrednost jajc ima tudi način priprave. Cvrtje na maslu lahko vsebnost nasičenih maščob poveča za dodatnih 2,5 do 3 grame.
Najbolj zdravi načini priprave so kuhanje, poširanje ali priprava v ponvi brez dodanih maščob. Takšne metode preprečujejo dodajanje nepotrebnih nasičenih maščob iz masla ali olj.
Strokovnjaki priporočajo tudi, da se jajca kombinirajo z zelenjavo, kot je špinača, namesto z mastnimi mesninami in siri, ki močno povečajo vsebnost soli in nasičenih maščob v obroku.
V eni od raziskav so zdravi odrasli vsak dan zaužili dve jajci kot del prehrane z nizko vsebnostjo nasičenih maščob. Pri njih so zaznali nižje ravni »slabega« holesterola LDL v primerjavi s prehrano, bogato z maščobami.
Po drugi strani prehrana z nizko vsebnostjo holesterola, a veliko nasičenih maščob, ni prinesla enakih koristi. To kaže, da so prav nasičene maščobe ključni prehranski dejavnik pri zviševanju ravni škodljivega holesterola.
Ko je raven holesterola LDL previsoka, se začne kopičiti v arterijah in tvori obloge. Arterije postanejo ožje in trše, kar močno poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Zdravstvene organizacije ob tem poudarjajo, da so beljakovine pomemben del zdrave prehrane, vendar priporočajo predvsem rastlinske vire beljakovin, ribe in pusto meso. Hkrati svetujejo omejevanje mastnih živalskih izdelkov, kot so rdeče meso, maslo in druge živalske maščobe, saj so povezani z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Glavno sporočilo strokovnjakov ostaja jasno: jajca sama po sebi niso največji problem, veliko pomembnejša pa je celotna sestava prehrane in količina nasičenih maščob, ki jih zaužijemo vsak dan.