
Galerija

Telesna dejavnost je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje in zdravljenje arterijske hipertenzije. Čeprav se med telesno aktivnostjo krvni tlak začasno zviša, so dolgoročni učinki ravno nasprotni: redna vadba zniža tako sistolični kot diastolični krvni tlak, po nekaterih raziskavah celo za do 10 mm Hg.
Znižanje nastopi predvsem zaradi zmanjšanega žilnega upora, protivnetnega delovanja in ugodnih hormonskih sprememb. Krvni tlak ostane nižji še približno 24 ur po vadbi, pri čemer je učinek izrazitejši pri ljudeh z že zvišanim tlakom.
Tako zvišan krvni tlak kot telesna aktivnost povečujeta obremenitev srca, vendar na povsem različne načine. Medtem ko hipertenzija povzroča nezdravo zadebelitev srčne mišice z brazgotinjenjem (fibrozo) in povečano velikostjo srčnih celic, telesna dejavnost vpliva na srce ugodneje.
Pri vzdržljivostnih športih se srčna mišica blago zadebeli, srčne votline pa se razširijo, kar omogoča učinkovitejše črpanje krvi.
Pri statični vadbi, kot je dvigovanje uteži, se srčna mišica sicer zadebeli, votline pa se ne povečajo, podobno kot pri povišanem krvnem tlaku. Kljub temu se je izkazalo, da redna vadba srce obnavlja: zadebeljena stena se stanjša, pretok krvi skozi srce pa se izboljša.
Raziskave so pokazale, da imajo fizično aktivni posamezniki z arterijsko hipertenzijo bistveno nižje tveganje za razvoj bolezni srca. Redna vadba zmanjša možnost zadebelitve srčne mišice, kar pomembno vpliva na preprečevanje srčnega popuščanja in možganske kapi.
Aerobna vadba ne le da pomaga zniževati krvni tlak, temveč deluje tudi kot zaščita pred neugodno preoblikovanim srcem, kar potrjuje pomen rednega gibanja kot ključnega dejavnika pri obvladovanju bolezni.
Varna vadba zahteva prilagoditev posamezniku
Načrtovanje vadbe za bolnike s hipertenzijo mora biti individualno. Pred začetkom redne telesne aktivnosti se morajo z zdravnikom posvetovati predvsem:
Osnovna oblika vadbe je aerobna aktivnost zmerne intenzivnosti (40–59 % pulzne rezerve), ki se lahko dopolnjuje z zmerno uporovno vadbo. Krvni tlak med vadbo ne sme preseči 220/105 mm Hg. Če obstaja tveganje za višje vrednosti, je priporočljivo opraviti obremenitveno testiranje pod zdravniškim nadzorom.
Osebe, ki jemljejo zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, morajo poznati njihove učinke med vadbo:
Beta blokatorji zmanjšujejo srčni utrip, zato ta ni zanesljiv kazalnik intenzivnosti vadbe. Diuretiki in beta blokatorji lahko poslabšajo uravnavanje telesne temperature in povečajo tveganje za pregrevanje.
Pri sladkornih bolnikih beta blokatorji zmanjšujejo zaznavanje padca krvnega sladkorja. Nekatera zdravila lahko povzročijo nenaden padec tlaka po vadbi, zato je pomembno, da se vadba zaključi postopno, na primer s hojo.
Vadba z utežmi je dovoljena, vendar naj se izogiba zadrževanju diha (Valsalva manever), saj ta lahko povzroči nevarne skoke krvnega tlaka.
Če se med vadbo pojavijo bolečine v prsih, nenavadna zadihanost ali drugi znaki zmanjšane prekrvitve srčne mišice, je nujen takojšen posvet z zdravnikom. Le strokovna ocena lahko določi, katera vrsta vadbe je še varna in primerna.