Koliko napora je še varno? Kaj se pri športnikih res dogaja s srcem

Znanstveniki že leta raziskujejo, koliko napora je za srce koristnega in kdaj lahko telesna aktivnost postane tveganje. A kljub posameznim srčnim zapletom na rekreativnih prireditvah ostaja temeljno sporočilo jasno: telesna vadba je najučinkovitejši način za preprečevanje bolezni srca.

V ZDA so po desetletju ponovno izdali posodobljena priporočila za telesno vadbo, ki poudarjajo izjemne učinke rednega gibanja, tako pri zdravih kot pri kroničnih bolnikih. Dokazi kažejo, da prav vadba odločilno izboljšuje zdravje srca, ožilja in splošno počutje.

Srce športnika: koristi, ki jih potrjuje znanost

Obsežna priporočila, ki so nadgradnja različice iz leta 2008, navajajo, da telesna aktivnost dokazano preprečuje:

• bolezni srca,
• možgansko kap,
• povišan krvni tlak,
• sladkorno bolezen tipa 2,
• depresijo,
• demenco,
• debelost,
• padce starejših,
• več vrst raka.

Preprosto povedano: aktivni ljudje so bistveno bolj zdravi. Kar smo že slutili, znanost potrjuje zelo nedvoumno.

Strah pred naporom: kaj pravi znanost?

Marsikaterega rekreativca ob misli na maraton spreleti dvom: »Ali ne bom škodil svojemu srcu?« Zlasti zato, ker se pri velikih naporih v krvi lahko pojavijo enake molekule kot pri srčnem infarktu. A razlika je ključna, pri zdravih športnikih se te molekule hitro razgradijo in ne puščajo posledic.

Večina ljudi ne spada v majhno genetsko rizično skupino, ki lahko na napor reagira slabše. Zato ostaja glavno sporočilo jasno: koristi vadbe bistveno presegajo morebitna tveganja.

Srčni zapleti pri rekreativcih so redki, koristi redne telesne aktivnosti pa ogromne. FOTO: Roman Šipić 

Koliko je dovolj in koliko preveč?

Raziskave kažejo: že zmerna telesna aktivnost, blizu uradnim priporočilom, zmanjša tveganje za bolezni za četrtino, dodatno povečanje obsega, ali intenzivnosti vadbe prinaša še več koristi.

Z drugimi besedami: bolje je narediti malo kot nič, še bolje pa redno in razumno več.

Maratonci pod drobnogledom: kaj pravi statistika?

V odmevni raziskavi, objavljeni v New England Journal of Medicine, so pregledali podatke več kot 10 milijonov tekačev. Rezultati so presenetljivo pomirjujoči:

• zgolj 59 tekačev je doživelo srčni zastoj,
• 42 primerov je bilo usodnih,
• večinoma gre za starejše moške s predhodnimi bolezenskimi spremembami.

Najpomembnejša ugotovitev?

Preživeli so tisti, ki so bili takoj deležni oživljanja. Zato tudi med rekreativci velja: več znanja o oživljanju, več rešljenih življenj.

RACER: največja baza podatkov o srčnih zastojih med tekači

Raziskava RACER (The Race Associated Cardiac Arrest Event Registry) je zbrala podatke s skoraj vseh večjih ameriških tekaških prireditev.

• raziskava je zajela 10,9 milijona tekačev,
• več srčnih zastojev so zabeležili pri maratoncih kot pri polmaratoncih,
• tveganje ostaja izjemno nizko.

Kljub temu za starejše maratonce velja pomembno priporočilo: pred dolgimi vzdržljivostnimi preizkušnjami opravite kardiološki pregled.

Gibanje je za srce zdravilo, a s pametjo

Srčni zapleti pri rekreativcih so redki, koristi redne telesne aktivnosti pa ogromne. Vadimo razumno, postopno in z zavedanjem, da lahko sami odločilno vplivamo na zdravje svojega srca.