Končno toplo motivacija je na vrhuncu - zakaj pa telo še vedno ne sledi?

S prihodom toplih dni se pri mnogih prebudi nova motivacija za gibanje, rekreacijo in boljšo telesno pripravljenost. En sončen dan, nekaj več prostega časa in občutek, da je zdaj pravi trenutek za spremembo, pa že nastane načrt: več hoje, več teka, več kolesarjenja, boljša kondicija in boljše počutje. Glava je pripravljena, telo pa pogosto še ne.

Prav tu se skriva ena največjih napak, ki jih ljudje naredijo pri začetku rekreacije. Motivacija pride hitro, telesna pripravljenost pa se gradi počasi. In prav ta razlika pogosto povzroči razočaranje, utrujenost in celo poškodbe.

Motivacija ni enako kot telesna pripravljenost

Veliko ljudi spregleda, da motivacija ni enako kot fizična sposobnost. Če si nekaj močno želimo, še ne pomeni, da je naše telo pripravljeno na večje obremenitve. Zato se pogosto zgodi, da nas telo hitro ustavi. Zadihamo se prej, kot smo pričakovali, mišice postanejo težke, utrujenost pride hitreje, naslednji dan pa nas presenetijo bolečine in izčrpanost.

Takrat se pojavi znano vprašanje: »Kaj je narobe z mano?« Odgovor je preprost - nič. To je popolnoma normalen proces. Telo potrebuje čas, da sledi spremembam, ki jih želimo uvesti. Kondicija, moč in vzdržljivost ne pridejo čez noč.

Največja napaka: prehitro povečamo obremenitev

Težava nastane, ko motivacijo zamenjamo za realno telesno pripravljenost. Ko verjamemo, da ker si želimo več, tudi zmoremo več. Takrat prehitro povečamo intenzivnost vadbe, preskočimo osnovne korake in ignoriramo opozorilne znake telesa.

Rezultat so preobremenitev, bolečine, vnetje mišic, utrujenost in pogosto tudi daljši premor, ker smo preprosto pretiravali. In telo nas ustavi.

Telo potrebuje kontinuiteto, ne popolnega načrta

Motivacija sama po sebi ni slaba, nasprotno, je odličen začetek. Lahko pa postane problem, če ji ne dodamo potrpežljivosti. Najboljši napredek se zgodi takrat, ko skupaj delujeta želja in postopnost.

To pomeni, da naredimo nekaj, vendar ne preveč, da nadaljujemo tudi naslednji dan in da, gradimo navade, ne pa lovimo popolnosti.

Telo ne potrebuje popolnega načrta. Potrebuje kontinuiteto. Redna hoja, zmerno kolesarjenje, postopno povečanje aktivnosti in dovolj počitka so pogosto veliko bolj učinkoviti kot en sam pretirano ambiciozen začetek.

Manj ega, več dolgoročnih rezultatov

Morda je pri vsem skupaj najpomembnejše prav to, malo manj ega. Ni pomembno, kako hitro začnemo. Ni pomembno, koliko naredimo prvi dan. Pomembno je, da lahko nadaljujemo tudi naslednji teden in naslednji mesec.

Resnični napredek ni v eksplozivnem začetku, ampak v vztrajnosti. Ker na koncu ni najpomembnejše, kako začnemo. Pomembno je, da ne odnehamo.