
Galerija

Krompir, riž in testenine so med najpogostejšimi živili na naših krožnikih. Vsi trije so pomemben vir ogljikovih hidratov, ki telesu zagotavljajo energijo. Toda katera izbira je z vidika zdravja najboljša? Čeprav imajo v prehrani pomembno mesto, se razlikujejo po hranilni sestavi, vsebnosti vlaknin, vplivu na občutek sitosti in tudi obremenitvi okolja.
Pogosto jim očitamo, da ne nasitijo dovolj dolgo ali da povzročajo hiter porast krvnega sladkorja. Vendar je njihov vpliv v veliki meri odvisen od vrste živila, načina predelave in priprave.
Po navedbah nemškega prehranskega združenja (DGE), ki jih povzema nemški okoljski in potrošniški portal, imajo polnozrnate različice praviloma prednost pred močno predelanimi izdelki. Vsebujejo namreč več prehranskih vlaknin in hranilnih snovi, zato zagotavljajo dolgotrajnejši občutek sitosti.
Riž je eno najpomembnejših osnovnih živil na svetu. Vendar se njegova pridelava sooča z okoljskim izzivom, saj zahteva velike količine vode. Po podatkih organizacije za trajnostno pridelavo riža ta dejavnost porabi pomemben delež svetovnih zalog sladke vode. Pozornost vzbuja tudi vsebnost arzena. Riž lahko namreč vsebuje manjše količine te naravno prisotne strupene snovi, ki jo rastline med rastjo sprejemajo iz tal in vode.
Z vidika hranilne sestave je rjavi riž praviloma boljša izbira od belega. Ker pri predelavi ohrani zunanje plasti zrna, vsebuje več vlaknin in hranilnih snovi. Dobra alternativa je tudi parboiled riž, ki je pred luščenjem toplotno obdelan s paro. S tem se del hranilnih snovi iz zunanjih plasti prenese v notranjost zrna, zato jih med nadaljnjo predelavo ohrani več kot običajni beli riž.
Testenine so predvsem vir ogljikovih hidratov in telesu zagotavljajo energijo. Njihova hranilna vrednost pa je precej odvisna od uporabljene moke. Polnozrnate testenine vsebujejo več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov kot običajne testenine iz bele pšenične moke. Zaradi večje vsebnosti vlaknin so praviloma tudi bolj nasitne. Če so testenine redno na jedilniku, je zato smiselno pogosteje izbrati polnozrnato različico. Ta je z vidika hranilne sestave boljša izbira.
Neposredna primerjava krompirja, riža in testenin, ki jo povzema bavarski kmetijski inštitut, pokaže precej jasnega zmagovalca. To je krompir. V primerjavi z drugima dvema živiloma vsebuje razmeroma malo kalorij, hkrati pa dobro nasiti. Je tudi vir pomembnih hranilnih snovi, med drugim vitamina C, vitaminov skupine B, kalija in magnezija. Prednost krompirja ni samo njegova hranilna sestava. Njegov vpliv na okolje je praviloma manjši kot pri pridelavi riža in proizvodnji testenin.
Vendar je pomemben način priprave. Krompir, pripravljen s kuhanjem ali pečenjem z zmerno količino maščobe, je lahko zelo dobra sestavina uravnotežene prehrane. Pri cvrtju v veliki količini olja pa se njegova energijska vrednost občutno poveča, zato takšna priprava ni primerljiva z manj mastnimi načini priprave.
Če primerjamo hranilno vrednost, nasitnost in vpliv na okolje, ima krompir med tremi živili največ prednosti, če ga pripravimo brez cvrtja. Sledita mu rjavi riž in polnozrnate testenine. To ne pomeni, da se je treba rižu ali testeninam odpovedati. Vsa tri živila so lahko del zdrave prehrane. Pomembno je predvsem, da izbiramo manj predelane različice, upoštevamo način priprave in jih vključujemo v uravnotežene obroke.