Kupujmo živila, ne izdelkov! Kako industrijska hrana in aditivi vplivajo na zdravje

Sodobna prehrana je vse bolj zaznamovana z industrijsko predelano in hitro hrano, ki je lahko dostopna, cenovno ugodna in privlačna na pogled, vendar pogosto revna s hranili.

Naloga nutricionistov je, da prebivalstvo izobražujejo o pomenu uravnotežene prehrane ter o tveganjih, ki jih prinaša dolgotrajno uživanje visoko predelanih živil.

Med prehrano in zdravim življenjskim slogom obstaja neločljiva povezava. Obstaja veliko prehranskih smernic, od avtofagije do vegetarijanske in brezglutenske prehrane, a vloga nutricionista je, da ljudi izobrazi, vsak posameznik pa nato izbere tisto, kar mu najbolj ustreza.

Skrita tveganja hitre in industrijske hrane

Hitra hrana in industrijsko predelana živila so v sodobni prehrani prevzeli primat. Zaradi pomanjkanja časa za pripravo obrokov doma vse pogosteje posegamo po že pripravljenih jedeh, s čimer iz prehrane izginjajo tradicionalni obroki in družinski rituali.

Takšna hrana običajno vsebuje velike količine soli, nasičenih in transmaščob ter skritih sladkorjev. Posledice so večje tveganje za povišan krvni tlak že v mlajših letih, motnje v presnovi maščob ter povečana pojavnost srčno-žilnih in možganskih bolezni. Dodaten vir praznih kalorij so omake na osnovi majoneze, kečapa, topljeni siri ter sladke in energijske pijače, pogosto pa tudi alkohol.

Aditivi: dovoljeni, a ne brez vprašanj

Pri industrijsko predelani hrani seznam sestavin pogosto razkrije dolgo vrsto aditivov, označenih s črko E. Njihova naloga je izboljšanje okusa, barve, teksture in obstojnosti živil. Vsi aditivi, ki so dovoljeni v Evropski uniji in Sloveniji, so prestali varnostne ocene, vendar strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri dolgotrajnem in pogostem uživanju visoko predelanih izdelkov.

Med aditive, ki jih nutricionisti pogosto omenjajo kot sporne pri pretiranem uživanju, sodijo:

• E102 (tartrazin),
• E129 (Allura Red),
• E621 (mononatrijev glutamat – MSG),
• E951 (aspartam),
• E211 (natrijev benzoat).

Čeprav so ti aditivi dovoljeni tudi v Sloveniji, je priporočljivo omejevati njihovo uživanje in izbirati živila z manj sestavinami.

Namazi, siri in druga živila, ki jih pogosto podcenjujemo

Čokoladno-lešnikovi namazi imajo praviloma zelo podoben hranilni profil: do 50–60 gramov sladkorja na 100 gramov izdelka ter velike količine rastlinskih olj, medtem ko je delež oreščkov razmeroma nizek. Pri sirih, kot je kačkavalj, pa gre za živila z visoko vsebnostjo maščob, ki ob pogostem uživanju povečujejo tveganje za bolezni ožilja in obremenjujejo prebavni sistem.

Znanje branja deklaracij je temelj zdravega nakupovanja. FOTO: Getty Images

Nutricionisti svetujejo tudi omejevanje:

• smetane za kuhanje in omak na osnovi smetane ali majoneze,
• kečapa, sadnih jogurtov, čipsa,
• instant kave in sladkih napitkov,
• ter nekaterih izdelkov, ki se oglašujejo, kot »zdravi«, denimo instant kosmičev in integralnih piškotov.

Branje deklaracij kot ključna veščina

Znanje branja deklaracij je temelj zdravega nakupovanja. Sestavine so navedene po padajočem vrstnem redu, kar pomeni, da je prva sestavina v izdelku najbolj zastopana. Pomembno je spremljati hranilne vrednosti na 100 gramov izdelka, delež dnevnega vnosa ter prisotnost alergenov.

V Sloveniji se vse pogosteje uporablja tudi oznaka Nutri-Score, kjer izdelki z oznakama A in B predstavljajo ugodnejšo izbiro, izdelke z oznakama D in E pa je priporočljivo uživati redko.

Kupujmo živila, ne izdelkov

Strokovnjaki se strinjajo, da je najboljša pot do bolj zdrave prehrane nakup osnovnih, čim manj predelanih živil. Sveže meso, ribe, sezonsko sadje in zelenjava omogočajo nadzor nad pripravo obrokov in zmanjšujejo vnos nepotrebnih maščob, sladkorjev, soli in aditivov.

Popolne izbire v sodobnem svetu pogosto ni, zato velja pravilo manjšega zla: raje osnovna živila kot industrijsko predelani izdelki.

Ravnovesje kot dolgoročna rešitev

Ključ do zdrave prehrane je ravnovesje. Pravilo 80: 20 pomeni, da večino časa jemo kakovostno in raznoliko hrano, občasno pa si brez slabe vesti privoščimo tudi manj zdrave izbire. Tak pristop dolgoročno ne škoduje zdravju, hkrati pa omogoča vzdržen in realen življenjski slog.

Pri nakupovanju pa naj bo vodilo vedno isto: čim krajši seznam sestavin, brez dodanega sladkorja, brez transmaščob in z zmerno količino soli.