
Galerija

Od starodavnih ritualov do sodobnih wellness trendov, ledene kopeli že dolgo veljajo za metodo, ki naj bi pospeševala regeneracijo, izboljšala počutje in okrepila telo. Toda koliko teh trditev dejansko podpira znanost in ali je izpostavljanje ekstremnemu mrazu varno za vsakogar?
Preden skočite v ledeno vodo, je dobro poznati koristi, omejitve in morebitna tveganja.
Terapija z mrazom nikakor ni sodoben izum. Že stari Egipčani in grški zdravnik Hipokrat so hladno vodo povezovali z zdravljenjem in okrevanjem. Današnji zagovorniki krioterapije nadaljujejo podobno tradicijo ter ledene kopeli uporabljajo za regeneracijo, izboljšanje razpoloženja in več energije.
Ledena kopel pomeni kratkotrajno potopitev telesa v zelo hladno vodo, običajno s temperaturo med 7 in 15 stopinjami Celzija. Tudi hladna prha lahko povzroči podoben učinek.
Začetnikom strokovnjaki priporočajo previdnost: začeti je smiselno že s 30 sekundami izpostavljenosti mrazu, nato pa čas postopoma podaljševati na tri do pet minut.
Ledene kopeli niso primerne za vsakogar. Posebna previdnost velja za ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom ali motnjami srčnega ritma.
Nenadna izpostavljenost ekstremnemu mrazu lahko povzroči hiperventilacijo, močno obremenitev srca in druge nevarne telesne odzive. Zato strokovnjaki priporočajo posvet z zdravnikom pred začetkom redne hladne terapije.
Mraz aktivira simpatični živčni sistem in sproži izločanje hormonov, kot sta dopamin in noradrenalin, ki vplivata na občutek budnosti in dobrega počutja. Hlad povzroči tudi zoženje krvnih žil, po segrevanju pa njihovo ponovno razširitev, kar lahko izboljša prekrvavitev.
Tresenje zaradi mraza lahko začasno pospeši presnovo, zato nekateri verjamejo, da hlad pomaga pri izgubi telesne teže. Toda znanstveni dokazi za to so precej omejeni. Strokovnjaki opozarjajo, da ledenih kopeli ne gre obravnavati kot učinkovitega sredstva za kurjenje maščob ali hujšanje.
Profesionalni športniki ledene kopeli pogosto uporabljajo po treningih za zmanjšanje bolečin v mišicah in občutka utrujenosti. Raziskave kažejo, da lahko hladna terapija kratkoročno pomaga pri regeneraciji, vendar ima tudi drugo plat. Če se športnik ledeni kopeli izpostavi prehitro po vadbi za moč, lahko to upočasni obnovo mišic in zmanjša mišično rast.
Strokovnjaki priporočajo, da po treningu moči z ledeno kopeljo počakamo vsaj štiri do šest ur. Hladna terapija je primernejša po kardio vadbi ali na dneve počitka. Razlog je v tem, da lahko takojšnje hlajenje po intenzivni vadbi zavre procese sinteze beljakovin, ki so ključni za rast in obnovo mišic.
Ledene kopeli niso univerzalna rešitev. Nekateri ljudje se po njih počutijo odlično, drugi občutijo stres, nelagodje ali celo paniko. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je najpomembnejše poslušati svoje telo. Če vam hladna terapija koristi in izboljša počutje, jo lahko vključite v svojo rutino. Če pa vam povzroča izrazito nelagodje, ni razloga, da bi se silili vanjo.