Ljudje, ki dočakajo 100 let, imajo nenavadno zaščito pred rakom

Dočakati 100 let je še vedno nekaj posebnega. Ljudje, ki dočakajo 100 let ali več, bi lahko imeli pomembno biološko prednost, ki jim pomaga ohranjati zdravje tudi v najpoznejših letih. Raziskovalci so namreč pri preučevanju krvi stoletnikov odkrili nenavadno velik delež redkih imunskih celic, ki lahko prepoznajo in uničijo celice, ki so postale rakave ali poškodovane.

Gre za vrsto imunskih celic, ki jih pri večini ljudi najdemo le v majhnem deležu. Pri ljudeh, ki so dočakali 100 let, pa jih je bilo bistveno več.

Redke celice, ki uničujejo rakave celice

Imunski sistem sestavlja veliko različnih vrst celic, ki imajo različne naloge. Nekatere pomagajo usklajevati obrambni odziv telesa, druge pa neposredno prepoznavajo nevarne celice in jih uničujejo. Med njimi je tudi redka vrsta imunskih celic, ki lahko kroži po telesu, išče celice, ki so se spremenile v rakave ali so poškodovane, in jih uniči, še preden bi se lahko razširile. Pri večini ljudi so te celice razmeroma redke. Pri stoletnikih pa so bile po ugotovitvah raziskave skoraj vseprisotne v krvi.

Pri ljudeh, starih od 70 do 90 let, so predstavljale približno štiri odstotke ene od pomembnih skupin imunskih celic. Pri tistih, ki so dočakali 100 let, je njihov delež znašal skoraj deset odstotkov. Še večji delež so ugotovili pri najstarejših ljudeh. Med redkimi posamezniki, ki so živeli več kot 110 let, je bilo teh celic skoraj 18 odstotkov.

Z daljšim življenjem se je njihov delež povečal

Raziskovalce je posebej pritegnilo dejstvo, da je bil delež teh redkih imunskih celic večji pri ljudeh, ki so živeli dlje. To bi lahko pomenilo, da se človeški imunski sistem tudi v pozni starosti še naprej prilagaja in krepi tiste obrambne mehanizme, ki jih telo najbolj potrebuje. Ugotovitve tako kažejo, da staranje imunskega sistema morda ni zgolj proces postopnega pešanja njegovih funkcij. Telo se lahko tudi v zelo visoki starosti prilagaja in gradi oziroma ohranja obrambo, ki mu pomaga pri spopadanju z različnimi nevarnostmi.

Vendar raziskava še ne daje dokončnega odgovora, ali je večji delež teh celic neposreden razlog za izjemno dolgo življenje ali pa je posledica drugih procesov, povezanih z dolgoživostjo.

Raziskava je bila majhna

Pri razlagi rezultatov je potrebna previdnost. Raziskava je bila izvedena na samo 28 ljudeh, zato njenih ugotovitev ni mogoče preprosto posplošiti na vse ljudi, ki dočakajo 100 let, ali več. Prav tako še ni dovolj znano, kako se te celice razvijajo, zakaj jih imajo nekateri ljudje bistveno več in ali bi bilo mogoče njihov delež oziroma delovanje sčasoma načrtno povečati. Odkritje zato predstavlja predvsem zanimivo izhodišče za nadaljnje raziskave dolgoživosti in imunskega sistema.

Kaj lahko storimo sami?

Čeprav za zdaj ni mogoče govoriti o načinu, s katerim bi lahko človek preprosto povečal število teh specifičnih imunskih celic, obstajajo številni ukrepi, ki so pomembni za dobro delovanje imunskega sistema in zdravo staranje. Pomembna je redna telesna dejavnost, saj pomaga ohranjati dobro delovanje imunskega sistema in ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja tudi v poznejših letih. Pomemben je tudi kakovosten spanec. Med spanjem se telo obnavlja, zato je dovolj spanja eden od temeljev zdravega življenjskega sloga. Med dejavniki, ki jih je mogoče nadzorovati, je tudi kajenje. Nekajenje oziroma opustitev kajenja je pomemben del zmanjševanja tveganj, povezanih z različnimi boleznimi, tudi rakom.

Pomembni so tudi preventivni pregledi in presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka. Če je bolezen odkrita zgodaj, je zdravljenje praviloma mogoče začeti prej, kar je lahko pomembno za nadaljnji potek bolezni.

Stoletnikov je vse več

Življenje do 100. leta ali dlje je še vedno redko, vendar stoletnikov po svetu postopoma postaja vse več. Po podatkih britanskega statističnega urada je leta 2024 v Združenem kraljestvu živelo približno 16.600 ljudi, starih 100 let ali več. Število stoletnikov se je v zadnjih dveh desetletjih podvojilo. K daljšemu življenju prispevajo napredek medicine, zdravstvene oskrbe, življenjskih razmer in številni drugi dejavniki. Prihodnje generacije bi zato lahko vse pogosteje dočakale 100 let.

Raziskovanje stoletnikov pa znanstvenikom ponuja tudi pomemben vpogled v procese staranja. Ena od zanimivih ugotovitev je, da se imunski sistem nekaterih najstarejših ljudi morda ne odziva zgolj tako, kot bi pričakovali od starajočega se organizma, ampak lahko razvije posebne obrambne značilnosti.

Prav redke imunske celice, ki prepoznavajo in uničujejo poškodovane oziroma rakavo spremenjene celice, so zato postale pomembno področje nadaljnjega raziskovanja dolgoživosti in odpornosti proti boleznim.