Ločila sem se od moža zaradi njegove kolesarske odvisnosti

Kako lahko pretirana športna vnema uniči odnos?

Intenzivna vadba velja za enega najboljših receptov za boljše počutje, a nove raziskave kažejo drugačno sliko.

Ena od študij razkriva, da kar eden od štirih ekstremnih maratoncev zaradi teka ali bega pred realnostjo doživlja povečano tesnobo in depresijo.

Že leta 2018 pa so strokovnjaki opozorili, da lahko pretirana telesna aktivnost škoduje partnerskim odnosom.

To nikakor ne preseneča 54-letne pisateljice iz Londona Katrine Collier, katere zakon se je leta 2012 končal prav zaradi moževe vse bolj obsesivne športne rutine.

V osebni pripovedi razkriva, kako je intenzivno kolesarjenje postopoma razjedlo njun odnos in zakaj je lahko tudi šport oblika zasvojenosti.

Prvi znaki: kolo na letalu in kilometri tišine

»Ko sva se spoznala na poroki prijateljev v Chicagu, še ni bil obseden s fitnesom,« pripoveduje Collier. »Kolesaril je le za »transport«, nič pretiranega. A ko je začel iz Velike Britanije leteti k meni v Avstralijo in za visoko ceno s seboj voziti kolo, bi to morda moral biti prvi opozorilni znak.«

Po poroki je prišel nov preizkus: nerazumno ambiciozne kolesarske počitnice. »Želela sem kolesariti zato, da bi bila več časa skupaj. A on je letel naprej po hribih in me puščal kilometre za seboj. To je bil najbolj osamljen dopust v mojem življenju.«

Od hobija do obsesije

Sčasoma je kolesarjenje postalo vse, celoten tempo življenja, prosti čas in tudi čustvena dinamika v zakonu. »Vikendi niso bili več najin čas. Vsak dogodek, vsak pogovor, vse se je vrtelo okoli njegovih treningov in 100-kilometrskih voženj. Intimnost je izginila, tišina med nama pa postajala vse glasnejša.«

Collierjeva je poskušala rešiti odnos, kupila je celo tandemsko kolo. »Mislila sem, da bi naju to lahko ponovno zbližalo. A ga je motilo, da mora voziti počasneje. Tandem je obstal na hodniku kot simbol najinega razpada.«

Spinning, nova družba in popoln odklop

Stvari so se še poslabšale, ko sta začela obiskovati skupinske vadbe. »Dobil je novega prijatelja in skupaj sta padla še globlje v kolesarski svet. Postal je celo inštruktor. Ko sva se ločila, je še vedno živel z mano, London je drag, in takrat sem videla, kako globoko ga je zasvojenost posrkala.«

V svoji knjigi The Damage of Words Collierjeva piše o dolgem procesu okrevanja po ločitvi. FOTO: Ere.net

Dneve je preživljal na kolesu ali trenažerju, zjutraj in zvečer, popolnoma izčrpan. »Shujšal je, razvil je težave z dihanjem, ki so izginile šele, ko je zmanjšal vadbo. Ni videl, da si uničuje zdravje.«

»Odvisnost je beg pred bolečino«

Po ločitvi je Collierjeva sama poiskala terapevtsko pomoč. Spoznala je koncept »drevesa zasvojenosti«, idejo, da so različne odvisnosti pogosto posledica nepredelanih travm iz otroštva.

»Oba sva jih imela: jaz sem odraščala ob narcisoidni materi, on ob alkoholiku. On je bolečino zakopal v ure in ure treningov. Drugi odvisnosti zdravijo z alkoholom, nakupovanjem ali neskončnim drsenjem po telefonu, on je izbral šport.«

Po njenem mnenju je pri partnerjevi zasvojenosti ključno razumeti njegovo preteklost: »Tam so korenine, sram, nasilje, nesamozavest. Ko začne vadba prevzemati življenje, ko partner postane čustveno nedostopen ali celo telesno izčrpan, je to rdeča zastavica.«

Pot naprej: soočiti se z bolečino

V svojem memoarju The Damage of Words Collierjeva piše o dolgem procesu okrevanja. »Moja zasvojenost je bila drugačna, odvisnost od ljubezni, iskanje potrditve. A naučila sem se, da so vse odvisnosti enake: gre za beg. Ko si končno dovoliš pogledati bolečino v oči, se stvari začnejo spreminjati.«

Danes z bivšim možem o tem lahko odkrito govorita. »To je velik korak. In ko bo pripravljen poiskati pomoč, mu bom stala ob strani. Najina zgodba ni srečna, je pa resnična. In morda bo komu drugemu odprla oči.«