
Galerija

Elektrolite potrebujemo za normalno delovanje telesa, vendar jih ni treba uživati na zalogo. Mednje spada tudi kalij, mineral, ki je nujen za delovanje mišic in srca, vendar lahko njegova previsoka koncentracija v krvi povzroči nevarne motnje srčnega ritma. Posebej previdni morajo biti ljudje z boleznimi ledvic in tisti, ki jemljejo nekatera zdravila.
Pijače z elektroliti so v zadnjih letih postale priljubljene predvsem med športniki in v vročih poletnih dneh. Telesu lahko pomagajo nadomestiti minerale, ki jih izgubljamo s potenjem. Toda za večino zdravih ljudi dodatni elektroliti niso potrebni ves dan.
Še več: če jih zaužijemo preveč, lahko povzročijo zdravstvene težave.
Najprej pomembna razlaga: elektroliti niso ena sama snov. Elektroliti so minerali, ki imajo, ko so raztopljeni v telesnih tekočinah, električni naboj. Med najpomembnejše spadajo natrij, kalij, magnezij, kalcij in klorid. Prav zato kalij ni nekaj drugega kot elektrolit. Kalij je eden od elektrolitov. Telo jih potrebuje za številne življenjsko pomembne naloge. Sodelujejo pri delovanju živčevja in mišic, pomagajo uravnavati ravnovesje tekočin, vplivajo na krvni tlak, sodelujejo pri delovanju srca ter pomagajo vzdrževati ustrezno kislinsko-bazično ravnovesje. Elektrolite izgubljamo predvsem z urinom, znojem in drugimi telesnimi tekočinami.
Za večino zdravih ljudi ne. Če se normalno prehranjujemo, pomemben del elektrolitov dobimo že s hrano. Sadje, zelenjava, semena, oreščki in mlečni izdelki vsebujejo različne minerale, ki jih telo potrebuje. Poleg tega zdrave ledvice zelo učinkovito uravnavajo količino elektrolitov v telesu. Kadar jih je premalo, jih poskušajo zadržati, kadar jih je preveč, pa jih izločajo z urinom. Zato človek, ki se normalno prehranjuje in nima posebnih izgub tekočine, praviloma ne potrebuje dodatnih elektrolitov.
Drugače je pri okoliščinah, ko telo izgubi večje količine tekočine in mineralov. To se lahko zgodi pri dolgotrajnem in intenzivnem vzdržljivostnem športu, zlasti ob močnem potenju. Elektroliti se lahko izgubljajo tudi pri močnem bruhanju ali driski. Večje izgube se lahko pojavijo tudi pri hudih opeklinah in nekaterih zdravstvenih stanjih. V takšnih primerih je lahko nadomeščanje elektrolitov koristno, vendar je pomembno, da je prilagojeno dejanskim potrebam telesa.
Kalij je eden najpomembnejših elektrolitov. Potreben je za normalno delovanje mišic in živčevja, pomembno vlogo pa ima tudi pri električni aktivnosti srca. Prav zato je lahko preveč kalija v krvi nevarno. Če se njegova koncentracija preveč poveča, lahko pride do motenj električnega prevajanja v srcu in posledično do nevarnih motenj srčnega ritma. Pri zelo hudi hiperkaliemiji so lahko motnje ritma tudi življenjsko ogrožajoče. To je eden od razlogov, zakaj s kalijem ni dobro pretiravati, predvsem če obstaja zdravstveni razlog, zaradi katerega ga telo težje izloča.
Pri zdravem človeku ledvice pomagajo vzdrževati ravnovesje kalija v telesu. Pri bolezni ali okvari ledvic pa ta mehanizem morda ne deluje dovolj učinkovito. Kalij se lahko zato začne kopičiti v krvi. Če tak človek brez nadzora uživa dodatne elektrolite, lahko zaužije več kalija, kot ga njegovo telo lahko varno odstrani. Zato morajo biti ljudje z boleznimi ledvic pri elektrolitnih napitkih in drugih prehranskih izdelkih z dodanim kalijem še posebej previdni.
Elektrolitni pripravki pogosto vsebujejo tudi natrij. Natrij je sicer nujen za življenje, vendar lahko njegov prevelik vnos pri nekaterih ljudeh povzroči zadrževanje tekočine in zvišanje krvnega tlaka. To je še posebej pomembno pri ljudeh, ki imajo že povišan krvni tlak ali težave s srcem. Zato elektrolitnega napitka ni smiselno izbrati samo zato, ker je označen kot »športni« ali »hidracijski«. Pomembno je pogledati, kaj dejansko vsebuje.
Na količino elektrolitov v telesu lahko vplivajo tudi nekatera zdravila. Nekatera zdravila lahko povečajo koncentracijo kalija v krvi oziroma spremenijo način, kako ledvice uravnavajo njegovo izločanje. Če človek jemlje zdravila za krvni tlak ali druga zdravila, ki vplivajo na ravnovesje mineralov, je zato pri dodatnem uživanju elektrolitov potrebna previdnost.
Pri motnjah ravnovesja elektrolitov se lahko pojavijo različni simptomi.
Med njimi so: utrujenost, mišične bolečine ali krči, slabost, bruhanje, omotica in oteženo dihanje. Simptomi sami po sebi niso dovolj, da bi lahko ugotovili, kateri elektrolit je v neravnovesju, saj imajo lahko tudi številne druge vzroke. Posebej resni so nepravilen srčni utrip, izrazita šibkost, težave z dihanjem ali motnje zavesti. V takšnem primeru je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Če obstaja sum, da je človek zaužil preveliko količino elektrolitov, je ob izrazitih simptomih treba poiskati zdravniško pomoč. V hujših primerih lahko zdravniki preverijo koncentracije elektrolitov v krvi in glede na rezultate ter simptome uvedejo ustrezno zdravljenje. Pri tem ni dobro poskušati težave rešiti tako, da bi v zelo kratkem času spili ogromne količine navadne vode. Tudi s pitjem vode je namreč mogoče pretiravati.
Če človek v zelo kratkem času zaužije ogromno vode, se lahko koncentracija natrija v krvi nevarno zmanjša. To stanje se imenuje hiponatriemija. Gre za redko, vendar lahko tudi življenjsko ogrožajoče stanje. Zato rešitev ni v tem, da ves dan pijemo čim več vode ali elektrolitnih napitkov. Pomembno je predvsem vzdrževanje ustreznega ravnovesja tekočin in mineralov.
Elektroliti so za telo nujni, vendar to še ne pomeni, da jih moramo dodatno uživati ob vsaki telesni aktivnosti ali vsak dan. Za večino zdravih ljudi sta normalna prehrana in ustrezen vnos tekočine dovolj. Elektrolitni napitek je lahko koristen po dolgotrajnem intenzivnem naporu, pri močnem potenju ali ob večjih izgubah tekočine zaradi bruhanja in driske. Pri ljudeh z boleznimi ledvic, visokim krvnim tlakom, srčnimi težavami ali pri tistih, ki jemljejo določena zdravila, pa je potrebna večja previdnost.
Najpomembnejše je razumeti razliko: elektroliti so skupina mineralov, kalij pa je eden izmed njih. Kalij je nujen za življenje, toda njegova previsoka raven v krvi lahko nevarno vpliva na električno delovanje srca. Zato pri elektrolitih ne velja pravilo »več je bolje«, temveč »toliko, kolikor telo potrebuje«.