Mislite, da sami odločate, kaj boste jedli? Resnica je precej drugačna

Imate občutek, da sami izbirate, kaj bo na vašem krožniku? Novo evropsko poročilo, ki je bilo objavljeno na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, razkriva, da gre pogosto za iluzijo izbire. Odločitve o tem, kaj bomo jedli za kosilo ali večerjo, so v resnici močno oblikovane že dolgo prej, v trgovinah, oglasih, cenah in ponudbi, ki nas vsak dan obkroža.

Poročilo BEUC - Iluzija izbire, pri katerem je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ugotavlja, da nakup, priprava in uživanje hrane nista predvsem rezultat svobodne odločitve posameznika. Ključne poteze so že prej potegnili akterji v živilskem sistemu, od proizvajalcev in trgovcev do oglaševalcev.

Zakaj zdrava izbira pogosto ni najlažja

Evropski prehranski sistem je vse bolj nevzdržen. Podnebne spremembe, onesnaževanje, prehranski odpadki, izguba biotske raznovrstnosti ter porast bolezni, povezanih s prehrano, kažejo, da trenutni model ne deluje. Podatek, da ima približno polovica odraslih v EU čezmerno telesno maso, je le en od simptomov.

Poročilo poudarja, da potrošnike pri izbiri hrane bolj kot razum vodijo rutina, cena, promocije, razporeditev izdelkov na policah in agresivno trženje. Okolje, v katerem izbiramo, je pogosto zasnovano tako, da daje prednost poceni, močno predelani in manj zdravi hrani.

Cena, oglaševanje in videz odločajo namesto nas

Večina Evropejcev se strinja, da bi morale cene hrane odražati tudi njen vpliv na zdravje in okolje. A v praksi je ravno nasprotno: nezdrava in netrajnostna hrana je pogosto najbolj dostopna, najbolj izpostavljena in najcenejša. Zdrave in trajnostne izbire pa zahtevajo več truda, znanja in denarja.

Strokovne analize, ki jih je objavil tudi konzorcij SAPEA, potrjujejo, da zgolj informiranje potrošnikov ni dovolj. Čeprav si več kot polovica ljudi želi jasnih in obveznih trajnostnih oznak na živilih, informacije same po sebi ne morejo izničiti vpliva cenovne politike in oglaševanja.

Evropa brez skupne prehranske smeri

EU trenutno vodi razdrobljeno prehransko politiko. Različni sektorji, kmetijstvo, zdravstvo, trgovina, pogosto delujejo neusklajeno. Evropska strategija »Od vil do vilice« je sicer napovedala zakonodajni okvir za trajnostni prehranski sistem, vendar poročilo opozarja, da brez zavezujočih ukrepov sprememb ne bo.

Po 50. letu trebušna slinavka dela na maksimumu! Ta živila jo najbolj uničujejo

Strokovni konsenz je jasen: samoregulacija podjetij ne deluje. Potrebna je kombinacija trdnih in mehkih ukrepov, od davčnih spodbud za zdravo hrano do omejitev oglaševanja nezdravih izdelkov in jasnih pravil o sestavi živil.

Iluzija, ki jo plačamo z zdravjem

Ključna ugotovitev poročila je preprosta, a skrb vzbujajoča: potrošniki danes ne izbirajo hrane v nevtralnem okolju. Izbirajo v sistemu, ki jih sistematično usmerja v odločitve, ki so slabše za njihovo zdravje in za okolje.

Dokler zdrava in trajnostna hrana ne bo postala najbolj priročna in cenovno najdostopnejša izbira, bo »svobodna izbira« ostala predvsem dobro prodajana iluzija.