
Galerija

Pretiravanje, napačna vadba in ignoriranje bolečine lahko povzročijo poškodbe, medtem ko lahko dolgotrajna neaktivnost telo prikrajša za nekaj, kar nujno potrebuje - gibanje. Strokovnjaki zato vse bolj poudarjajo pomen ravnovesja, preventive in poslušanja telesa.
Ljubezen do samega sebe se lahko začne presenetljivo preprosto, z odnosom do lastnega telesa. To pomeni, da mu namenimo dovolj gibanja, počitka, kakovostne prehrane in pozornosti. Telo namreč ni ustvarjeno za dolgotrajno mirovanje. Potrebuje gibanje, spreminjanje položajev in obremenitev, ki so prilagojene njegovim sposobnostim.
Celo nasmeh je neke vrste gibanje. Pri njem se aktivirajo obrazne mišice, nekoliko tudi vratne in ramenske mišice, pri iskrenem smehu pa se vključijo še številne druge mišične skupine. Seveda nasmeh sam po sebi ne more nadomestiti telesne aktivnosti, vendar lepo ponazarja, da je gibanje sestavni del našega vsakdana.
Redna telesna dejavnost izboljšuje kakovost življenja in je pomemben del skrbi za zdravje. Zato ni presenetljivo, da se vse več ljudi udeležuje rekreativnih športnih prireditev in različnih oblik vadbe. Toda pri tem obstaja past. Ko rekreacija postane tekmovanje s samim seboj, se lahko človek preveč osredotoči na rezultat, določen čas, razdaljo, hitrost ali uvrstitev. Pri tem lahko pozabi na trenutno telesno pripravljenost. Če telo na obremenitev ni pripravljeno, lahko pretiravanje privede do pretreniranosti, čezmernega fizičnega in psihičnega stresa, slabše regeneracije ter poškodb. Več vadbe zato ni vedno tudi boljša vadba. Pomembno je predvsem vprašanje, ali je obremenitev primerna za posameznika.
Neaktivnost je ena od velikih težav sodobnega načina življenja. Dolgotrajno sedenje in pomanjkanje gibanja vplivata na mišice, sklepe, držo in splošno telesno pripravljenost. Telo je dinamičen sistem. V njem ves čas potekajo številni procesi, ki omogočajo normalno delovanje. Ko je gibanja premalo, se zmanjšujejo telesne zmogljivosti, mišice lahko oslabijo, gibljivost se zmanjša, posamezne telesne strukture pa so lahko bolj obremenjene. Težava je tudi v tem, da se telo na pomanjkanje gibanja pogosto prilagaja postopoma. Zato človek sprememb ne opazi takoj. Ko se pojavijo bolečina, togost ali zmanjšana zmogljivost, je težava lahko že precej napredovala.
Dolgo je veljalo, da je treba pri telesnih težavah predvsem potrpeti. Marsikdo bolečino pripiše slabemu dnevu, utrujenosti ali preveliki obremenitvi in pričakuje, da bo minila sama od sebe. Včasih res izgine. Toda vztrajanje pri aktivnosti kljub bolečini lahko v nekaterih primerih stanje poslabša. Telo ima svoje opozorilne signale. Bolečina, nenadna izguba moči, omejena gibljivost ali sprememba gibalnega vzorca so lahko znak, da je treba obremenitev zmanjšati oziroma poiskati strokovni nasvet. Tako kot pri avtomobilu opozorilne lučke niso namenjene temu, da jih prekrijemo, tudi telesnih signalov ni smiselno kar preslišati.
Fizioterapijo pogosto povezujemo predvsem z okrevanjem po operacijah, težjih poškodbah ali drugih resnih zdravstvenih težavah. Vendar ima pomembno vlogo tudi pri preprečevanju težav in varni vrnitvi k telesni dejavnosti. Fizioterapevt lahko oceni gibanje, mišično ravnovesje, gibljivost in druge telesne značilnosti ter na tej podlagi pomaga oblikovati ustrezen program vaj. Pri rekreativnem športniku je lahko cilj zelo konkreten: zmanjšati bolečino, izboljšati gibanje, odpraviti posledice preobremenitve ali se varno vrniti k športu. Pri tem je pomembno, da obravnava ni enaka za vse. Vsako telo ima svoje posebnosti, zato mora biti tudi rehabilitacija prilagojena posamezniku.
Pri nekaterih poškodbah je počitek seveda nujen. Vendar popolna neaktivnost ni vedno najboljši odgovor. Strokovna rehabilitacija lahko vključuje prilagojeno gibanje, vaje za moč, izboljšanje gibljivosti in postopno vračanje k obremenitvam. Ključno je, da je vadba prilagojena stanju posameznika in fazi okrevanja. Zato je pomembno razlikovati med počitkom in neaktivnostjo. Počitek je lahko del zdravljenja, vendar telo pogosto potrebuje tudi ustrezno gibanje, da ponovno vzpostavi svojo funkcijo.
Človeško telo ima izjemno sposobnost prilagajanja. Mišice se lahko okrepijo, prav tako se lahko s primerno vadbo izboljšajo gibljivost, koordinacija in telesna zmogljivost. Pri tem je pomembno prepoznati morebitna mišična neravnovesja in druge posebnosti. Razlike v moči ali gibljivosti med posameznimi deli telesa lahko vplivajo na način gibanja in posledično tudi na obremenitve. Dober rehabilitacijski program zato ne upošteva samo poškodovanega dela telesa, temveč človeka kot celoto.
Pri skrbi za telo ne smemo pozabiti niti na prehrano. Aktivno življenje, trening in regeneracija zahtevajo ustrezen energijski in hranilni vnos. Raznolika prehrana zagotavlja beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine, minerale in druge snovi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Pomembna je tudi ustrezna hidracija. Prehrana sicer ne more nadomestiti strokovne obravnave poškodbe, lahko pa je pomemben del celostne skrbi za telo in regeneracijo.
Cilj rekreacije ne bi smel biti samo čim boljši rezultat. Pomembneje je, da lahko v priljubljeni telesni dejavnosti uživamo dolgoročno in brez nepotrebnih poškodb. To pomeni, da moramo poznati svoje sposobnosti, obremenitve povečevati postopoma, telesu omogočiti dovolj časa za regeneracijo in biti pozorni na opozorilne znake. Ljubezen do samega sebe se zato ne kaže samo v tem, da treniramo več. Včasih se pokaže tudi v tem, da pravočasno upočasnimo.
Gibanje je za telo nujno, vendar mora biti pametno odmerjeno. Poslušanje telesa, ustrezna regeneracija, raznolika prehrana in pravočasna strokovna pomoč pa so lahko najboljša naložba v to, da bomo lahko aktivni še dolga leta.