
Galerija

V osamljeni sardinski vasici je živela sedemčlanska družina, ki je skupaj štela več kot 800 let.
Njihova vsakodnevna navada? Krepčilna, hranljiva juha, ki je danes znana kot ena ključnih skrivnosti dolgoživosti in odličnega zdravja.
Ta jed je popolna izbira za hladne mesece, saj je polna sestavin, ki krepijo imunski sistem.
Čeprav obstaja nešteto različic zelenjavnih juh, je recept dolgožive sardinske družine presenetljivo preprost. Kot navajajo v projektu Blue Zones:
»Gre za obilno jed, ki jo nekatere najdlje živeče družine na Sardiniji jedo vsak dan za kosilo. Pripravljena je iz sezonske zelenjave, vedno pa vsebuje fižol in fregulo – praženo testenino iz zdroba, značilno za Sardinijo.«
Sestavine:
Postopek priprave:
Namočite stročnice: Bob, fižol in čičeriko prelijte z veliko vode in namakajte vsaj osem ur. Nato jih dobro odcedite in sperite.
Priprava osnove: V velikem loncu segrejte tri žlice oljčnega olja. Dodajte čebulo, korenček in zeleno ter ob stalnem mešanju pražite pet minut.
Dodajte česen: Kuhajte še 20 minut, nato vmešajte paradižnik, krompir, komarček, peteršilj, baziliko in čičeriko. Prelijte z vodo tako, da je vse sestavine pokrije za približno dva prsta.
Kuhanje: Zavrite na visoki temperaturi, nato zmanjšajte na nizko in kuhajte počasi, nepokrito, dokler stročnice ne postanejo mehke.
Po potrebi dolijte vodo: Kuhajte približno 1 do 1,5 ure. Nato dodajte fregulo, sol in poper. Če je juha pregosta, prilijte še malo vode.
Zaključek: Kuhajte še približno 10 minut, dokler fregula ne postane mehka.
Postrežba: V vsak krožnik pokapljajte žlico oljčnega olja, nato nalijte juho in potresite z naribanim sirom.
V juho lahko dodate tudi drugo svežo zelenjavo, kot so zelje, cvetača, brokoli ali bučke. Okus ostane odličen, jed pa postane še bolj hranljiva. Namesto fregule lahko daste majhne trde testenine iz pšenice, perlice ali manjše makarončke. Posebno perlasti kuskus (granule velikosti fregule) je odlična nadomestna izbira.
Zgodba ima korenine v zgodnjih 2000-ih, ko je ameriški raziskovalec Dan Buettner, skupaj s skupino demografov in gerontologov, začel sistematično preučevati območja z največ stoletniki na svetu.
Ena izmed regij, ki je takoj izstopala, je bila Sardinija, predvsem gorata področja Barbagie in Ogliare.
Raziskovalna ekipa je z lokalnimi občinami ter italijanskimi demografi pregledala: krstne knjige, matične registre, uradna potrdila o starosti, lokalne genealoške podatke.
V teh odročnih vaseh so našli več sorojencev, ki so vsi dočakali izjemno visoko starost. Nekatere družine so imele tri ali štiri brate, stare čez 90 let, sestre v poznih 90-ih, starše, ki so živeli več kot stoletje, kar je ustvarilo izjemno visok seštevek let.
Ena posebna družina je izstopala, ker je seštevek starosti vseh živih članov presegel 800 let, kar je bilo takrat najvišje uradno potrjeno v Evropi.
Ko so Buettner in sodelavci objavili izsledke, je mediji pritegnila predvsem konkretna številka – 800 let. Ni šlo za enega človeka, temveč za celotno družino starostnikov, ki je s svojo kumulativno starostjo postala simbol izjemno zdrave in dolge življenjske dobe.
Ta podatek je postal del promocije knjig in dokumentarcev Blue Zones, zato se je hitro razvil v nekakšno legendo.
Legendarna družina je bila pozneje vključena kot primer izjemno zdrave skupnosti, pri kateri je bilo več dejavnikov izrazito prisotnih:
Sama juha, ki jo omenjamo, je bila prepoznana kot ena njihovih tipičnih dnevnih jedi – zato je postala ikonični del zgodbe.
Ker gre za zelo majhne vasi in zasebne osebe, so jih raziskovalci zaščitili. Javnost je dobila podatke samo na ravni regije, starostnih statistik, življenjskih navad.
Tako se je rodila legenda o »sardinski družini stoletnikov«, ki do danes ostaja simbol dolgega življenja.