
Galerija

Pogrevanje hrane je ena najpogostejših gospodinjskih praks, pa naj gre za porabo ostankov ali za vnaprej pripravljene obroke. A da bo hrana varna in okusna, moramo biti pozorni na celoten proces: od ohlajanja in shranjevanja do pravilnega ponovnega segrevanja. Napačni postopki lahko vodijo do razmnoževanja nevarnih bakterij in nastanka toksinov, ki jih segrevanje ne uniči.
Toplotno obdelana hrana je med ohlajanjem najbolj občutljiva. Pri sobni temperaturi se mikroorganizmi razmnožujejo najhitreje, zato naj jed na pultu stoji največ dve uri. Vročih jedi ne postavljamo takoj v hladilnik, saj dvignemo njegovo temperaturo. Najprej jih ohladimo na sobno temperaturo, nato pa shranimo v hladilniku.
Za hitrejše ohlajanje lahko jed razdelimo v manjše posode.
Ohlajeno hrano shranimo v hermetično zaprti posodi pri približno 4 °C. Raziskave kažejo, da številna gospodinjstva te temperature sploh ne vzdržujejo, zato priporočajo redno preverjanje nastavitve hladilnika.
Ostanke v hladilniku porabimo v dveh do treh dneh. Za daljše shranjevanje jih lahko zamrznemo, tam jih hranimo do tri mesece pri –18 °C.
Občutljive skupine, kot so nosečnice, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim odzivom, naj ostanke porabijo v 24 urah.
Hrano lahko pogrevamo v pečici, mikrovalovni pečici ali na kuhalni plošči, pomembno je, da jo hitro segrejemo na najmanj 74 °C. Le tako uničimo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano.
Pri segrevanju jed večkrat premešamo, da se toplota enakomerno porazdeli. To je posebej pomembno pri mikrovalovni pečici, kjer nastajajo vroče in hladne točke. Vedno upoštevamo tudi navodila proizvajalca za čas segrevanja.
Riž – hrana, ki jo pogrevamo najnevarneje
Kuhan riž je med najnevarnejšimi živili za pogrevanje. Lahko vsebuje bakterije Bacillus cereus, ki med počasnim ohlajanjem proizvajajo toplotno odporne toksine. Ti toksini se ob pogrevanju ne uničijo, zato riž:
Enako velja za druga škrobnata živila, na primer testenine ali krompir.
Špinača – previdno zaradi nitritov
Špinača vsebuje veliko dušičnih spojin, ki se ob dolgotrajni izpostavljenosti toploti in zraku pretvarjajo v škodljive nitrite. Najbolj varno je, da:
Podobna priporočila veljajo tudi za peso.