Ne boste verjeli, kaj se zgodi z vašim telesom, ko prenehate jesti meso

Raziskave kažejo, da predelano in rdeče meso vsebujeta veliko nasičenih maščob, ki lahko povzročajo kronična vnetja. To povečuje tveganje za nastanek raka in drugih bolezni.

Med predelano meso sodijo slanina, delikatesno meso in hrenovke, medtem ko rdeče meso zajema govedino, svinjino in jagnjetino.

Prekomerno uživanje predelane hrane in rafiniranih žit lahko škoduje zdravju črevesja. Nasprotno pa rastlinska prehrana spodbuja rast koristnih bakterij v prebavnem traktu. Živila, bogata z vlakninami, še posebej pomagajo zmanjševati vnetja in tveganje za vnetne bolezni.

Na začetku se lahko pojavi občutek utrujenosti in šibkosti, saj meso predstavlja pomemben vir beljakovin in železa, ki telesu dajeta energijo. Čeprav telo lažje absorbira železo iz mesa, ga lahko pridobimo tudi iz zelene listnate zelenjave (npr. špinače), žit, kruha in testenin, obogatenih z železom. Beljakovine pa najdemo v jajcih, stročnicah (fižol, grah, leča), oreščkih, semenih in sojinih izdelkih.

Povečan vnos vlaknin iz polnozrnatih žit, surovega sadja in zelenjave lahko pomeni pogostejše obiske stranišča. Vlaknine namreč olajšajo prebavo tako, da zadržujejo vodo v črevesju, zaradi česar je blato mehkejše.

Manj mesa za zdravje, denarnico in planet

Raziskave povezujejo uživanje rdečega in predelanega mesa s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Ena od študij je pokazala, da že polovična dnevna porcija rdečega mesa (velikosti kompleta kart) poveča tveganje za to bolezen za kar 48 odstotkov.

Omejevanje živil z nasičenimi maščobami, med katera sodi tudi meso, pripomore k znižanju ravni slabega LDL holesterola. Strokovnjaki priporočajo, da nasičene maščobe ne predstavljajo več kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Če si meso vseeno kdaj privoščite, izberite vitkejše kose brez kože.

Beljakovinska živila, kot so fižol, grah, leča in jajca, predstavljajo cenovno ugodnejšo alternativo mesu. Z nakupom sezonskega sadja in zelenjave lahko dodatno privarčujete. Po ocenah je mogoče na 2000-kalorični prehrani za sadje in zelenjavo porabiti manj kot tri dolarje na dan.

Zamenjava mesa z rastlinsko prehrano pomembno prispeva tudi k varovanju okolja, saj pridelava rastlinske hrane povzroča bistveno manj emisij toplogrednih plinov in zahteva manj vode ter zemlje kot vzreja živine.

Pri brezmesni ali strogo rastlinski prehrani lahko pride do pomanjkanja nekaterih vitaminov in mineralov, kot so vitamin B12, železo, kalcij ter vitamini A, B in D. Zato je priporočljivo, da se o morebitnem jemanju prehranskih dopolnil posvetujete z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom.

Pregled 15 študij je pokazal, da so ljudje, ki so prešli na rastlinsko prehrano, v povprečju izgubili okoli 10 kilogramov telesne teže – tisti z višjo začetno težo pa še več.