Ne čutite žeje? Vaši možgani in telo morda že trpijo. To je skrita past dehidracije, ki vas lahko izčrpa

Topli spomladanski dnevi prinašajo več gibanja na prostem, daljše dneve in večje potrebe po tekočini. A prav v tem obdobju mnogi naredijo ključno napako, pijejo šele takrat, ko začutijo žejo. Strokovnjaki opozarjajo, da je to lahko že prepozno, saj je telo takrat pogosto že v stanju blage dehidracije, so zapisali v reviji Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Dehidracija je namreč tiha in pogosto spregledana težava, ki lahko pomembno vpliva na naše telesno in duševno počutje.

Žeja kot zamujen signal

Občutek žeje ni zanesljiv pokazatelj potrebe po tekočini. Gre za zakasneli signal, ki se pojavi šele, ko telo že izgubi določeno količino vode. To pomeni, da lahko posameznik del dneva preživi v stanju blage dehidracije, ne da bi se tega sploh zavedal.

Še posebej to velja v obdobjih povečane aktivnosti, pri športu, delu na prostem ali intenzivnem učenju.

Utrujenost, slabša koncentracija in razpoloženje

Že razmeroma majhna izguba tekočine lahko vpliva na delovanje organizma. Strokovne ugotovitve kažejo, da lahko že izguba od 1 do 2 odstotkov telesne vode povzroči:

• povečano utrujenost,
• slabšo zbranost,
• motnje kratkoročnega spomina,
• razdražljivost in slabše razpoloženje.

To je še posebej problematično za učence, dijake in študente, ki se v spomladanskih mesecih pripravljajo na zaključek šolskega ali študijskega leta. V času intenzivnega učenja in večjih psihičnih obremenitev lahko tudi blaga dehidracija bistveno poslabša učne sposobnosti.

Podoben učinek ima dehidracija tudi pri športno aktivnih posameznikih, kjer vpliva na zmogljivost, koordinacijo in regeneracijo.

Sladke pijače niso rešitev

Velik problem predstavlja izbira pijač. Mladi pogosto posegajo po gaziranih pijačah, energijskih napitkih in sadnih sokovih, ki vsebujejo velike količine dodanih sladkorjev.

Redno uživanje takšnih pijač lahko dolgoročno poveča tveganje za:

• prekomerno telesno težo,
• presnovne motnje,
• težave z zobmi.

Namesto tega strokovnjaki priporočajo enostavne in učinkovite alternative:

• navadna voda,
• nesladkani čaji,
• nesladkana kava,
• voda z dodatkom sadja ali zelišč,
• živila z visoko vsebnostjo vode (sadje, zelenjava, juhe, mlečni izdelki).

Koliko tekočine potrebujemo?

Priporočila European Food Safety Authority (EFSA) navajajo, da naj bi povprečen dnevni vnos tekočine znašal:

• približno 2 litra za ženske,
• približno 2,5 litra za moške.

Pri tem je treba poudariti, da del tekočine zaužijemo že s hrano, zato ni nujno, da celotno količino popijemo.

Vnos tekočine pa ni univerzalen prilagoditi ga je treba glede na:

• starost,
• telesno maso,
• stopnjo telesne aktivnosti,
• vremenske razmere.

V vročih dneh ali ob večjih naporih se potrebe lahko bistveno povečajo.

Preventiva je preprosta

Najbolj učinkovita zaščita pred dehidracijo je redno pitje tekočine skozi ves dan, ne glede na občutek žeje. Priporočljivo je, da imamo vodo vedno pri roki, doma, v službi ali na poti.

Dehidracija morda deluje kot nepomembna težava, a lahko bistveno vpliva na naše vsakodnevno delovanje. Pravočasna in zadostna hidracija pa ostaja eden najpreprostejših, a hkrati najučinkovitejših korakov do boljšega počutja, večje zbranosti in boljšega zdravja.

To je infografika, ki vsebuje vse ključne podatke

FOTO: Zveza potrošnikov Slovenije