
Galerija

Sodobni pristop k staranju se vse bolj osredotoča na kakovost življenja, ne le na njegovo dolžino. Ključno postaja ohranjanje moči, gibljivosti, stabilnosti in samostojnosti tudi v poznejših življenjskih obdobjih.
Razvoj mišične moči velja za enega najpomembnejših temeljev zdravega staranja, saj lahko redna vadba z obremenitvijo pomembno vpliva na telesno odpornost, funkcionalnost in splošno počutje.
V okviru različnih programov vadbe se poudarja, da obstaja pet ključnih področij, ki najbolj vplivajo na dolgoživost in kakovost staranja.
Padci sodijo med najpogostejše vzroke poškodb pri starejših od 65 let, vendar so številni preprečljivi. Ravnotežje ni prirojena lastnost, temveč veščina, ki se razvija z vadbo. Posebej koristne so enonožne vaje, počasni in nadzorovani gibi ter aktivnosti, ki zahtevajo koordinacijo.
Cilj takšnih vaj je izboljšanje sposobnosti telesa, da se odzove in ohrani stabilnost ob izgubi ravnotežja. Redna vadba poleg večje varnosti prispeva tudi k večji samozavesti pri vsakodnevnem gibanju.
Bolečina in togost nista neizogibna dela staranja.
Pogosto je zmotno prepričanje, da so bolečine v sklepih naravna posledica let, čeprav je pogostejši vzrok pomanjkanje gibanja. Sklepi za zdravo delovanje potrebujejo poln obseg gibanja. Ob pomanjkanju gibanja se ta postopoma zmanjšuje. Sedeč življenjski slog je eden glavnih dejavnikov slabšanja gibljivosti, ne pa sama starost.
Po 30. letu začne mišična masa naravno upadati, proces pa se po 60. letu še pospeši. Vendar redna vadba z obremenitvijo ne le upočasni izgubo mišic, temveč jo lahko tudi delno povrne.
Vadba z bremeni ali lastno telesno težo spodbuja ohranjanje kostne gostote, kar je ključno za preprečevanje zlomov. Za učinek niso potrebne velike obremenitve, pomembna sta rednost in pravilna izvedba.
Za izboljšanje zdravja srca ni nujno izvajati intenzivnega teka ali dolgih razdalj. Učinkovito je že zmerno zviševanje srčnega utripa s hojo v tempu, korakanjem ali drugimi ritmičnimi gibi. Cilj ni hitrost, temveč zmerna in vzdržna obremenitev. Sčasoma se lahko vadba nadgradi z bolj dinamičnimi vajami, ki dodatno krepijo telo in izboljšujejo koordinacijo.
Samozavest pri gibanju se gradi postopoma z redno vadbo in napredkom. Z izboljšanjem telesne pripravljenosti se povečuje občutek varnosti, stabilnosti in nadzora nad lastnim telesom.
To pogosto vodi do večje samostojnosti in večje želje po gibanju – ne iz strahu, temveč iz občutka sposobnosti in moči. Poudarja se, da je takšen psihološki premik pogosto pomembnejši od samega fizičnega napredka.
Priporoča se 20-minutni program vadbe za celo telo, ki ga je mogoče izvajati doma. Za vadbo zadostujeta stol in lažji par ročk. Poudarek je na rednosti, nadzoru gibov ter vključevanju ključnih elementov: ravnotežja, mobilnosti, moči in srčno-žilne aktivnosti.