
Galerija

Podatki jasno kažejo, da ima socioekonomski status pomemben vpliv na zdravje srca. Ljudje, ki živijo v težjih razmerah, imajo pogosteje večje težave s kardiovaskularnim zdravjem.
Raziskave razkrivajo, da je povprečna »starost srca« pri mnogih Američanih štiri do sedem let višja od njihove dejanske starosti. Pri ljudeh z nižjim socioekonomskim statusom pa lahko razlika doseže tudi deset let.
Če je srce starejše od telesa, to pomeni večje tveganje za krajšo življenjsko dobo. Na staranje srca vplivajo dejavniki, kot so visok krvni tlak, povišan holesterol in pomanjkanje gibanja.
Kardiologinja dr. Sadiya Khan je razvila spletni kalkulator srčne starosti, ki namesto abstraktnih odstotkov tveganja izračuna dejansko starost vašega srca. Pri tem upošteva pomembne dejavnike, kot so kajenje, krvni tlak in raven holesterola. Če je srčna starost višja od dejanske, je to lahko znak, da je čas za spremembo življenjskega sloga in posvet z zdravnikom.
Raziskave kažejo, da so srca žensk v povprečju štiri leta starejša od njihove dejanske starosti, pri moških pa razlika pogosto znaša celo sedem let. Še bolj zaskrbljujoče je, da imajo ljudje z nižjimi prihodki in nižjo izobrazbo občutno večje tveganje – njihova srčna starost je lahko tudi deset let višja od dejanske.
Ti podatki potrjujejo, da revščina in življenjske okoliščine pomembno vplivajo na zdravje srca.
Znanje o resničnem stanju vašega srca je lahko močna motivacija za spremembo življenjskih navad. Dr. Khanova in njena ekipa svetujejo naslednje korake:
Slovenija beleži pomemben napredek pri zdravju srca in ožilja. Umrljivost je v zadnjih desetletjih padla za več kot polovico, a bolezni srca in ožilja še vedno povzročijo okrog 15 odstotkov vseh prezgodnjih smrti. Razširjenost dejavnikov tveganja, kot so visok holesterol, prekomerna teža, visok krvni tlak in telesna nedejavnost, je še vedno velik izziv.
Država se ponaša z obsežnimi preventivnimi programi: sistematično presejanje otrok z visokim holesterolom in nacionalni program preventive za odrasle so pripomogli k prihranku približno 1.200 življenj letno.
Sistematično presejanje otrok z visokim holesterolom pomeni, da država organizirano in načrtno izvaja pregledovanje (screening) pri vseh otrocih določene starosti, ne samo pri tistih, ki imajo simptome ali družinsko anamnezo.
V Sloveniji to pomeni, da imajo vsi 5-letni otroci možnost pregleda za povišan holesterol (hiperholesterolemijo). Gre za enega redkih tovrstnih nacionalnih programov na svetu.
Pri otrocih lahko odkrijejo družinsko hiperholesterolemijo (dedno motnjo presnove maščob), ki prizadene približno 1 od 250 ljudi.
Če se odkrije dovolj zgodaj, se lahko pravočasno uvede sprememba prehrane, življenjskega sloga in po potrebi tudi zdravljenje.
Tako otroci z visokim tveganjem za bolezni srca in ožilja že od malega dobijo ustrezno obravnavo in možnost preprečitve zgodnjih srčnih zapletov v odraslosti.
Presejanje pomeni aktivno iskanje bolezni pri zdravih otrocih, preden se pojavijo težave – podobno kot pri presejalnih programih za raka pri odraslih (DORA, ZORA, SVIT).
Kljub temu srčno-žilne bolezni še vedno predstavljajo blizu 40 odstotkov vseh smrti.