
Galerija

Povišan holesterol pogosto nima opozorilnih znakov, vendar ima lahko resne posledice za zdravje srca, ožilja in možganov. Gre za enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčni in možganski infarkt, a ga je mogoče pravočasno zaznati in uspešno nadzorovati.
V nadaljevanju odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o holesterolu in razlagamo, zakaj ga imenujemo tihi morilec sodobnega časa.
O povišanem ali mejno povišanem holesterolu govorimo, kadar krvne preiskave pokažejo: skupni holesterol nad 200 mg/dL, LDL oziroma »slabi« holesterol nad 100 mg/dL, trigliceride nad 150 mg/dL, HDL oziroma »dobri« holesterol pod 40 mg/dL.
Te vrednosti same po sebi nimajo simptomov, pomenijo pa večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, ki ostajajo vodilni vzrok smrti pri ženskah in moških.
Dolgotrajno povišan holesterol povzroča nalaganje oblog na notranjih stenah arterij. Te obloge postopoma ožijo žile in zmanjšujejo pretok krvi. Če je pretok krvi do srca ali možganov močno omejen ali popolnoma prekinjen, to lahko povzroči srčni ali možganski infarkt.
Vzrok je pogosto kombinacija več dejavnikov. Pomembno vlogo imajo prehrana, telesna nedejavnost in sposobnost telesa, da samo proizvaja holesterol. K tveganju dodatno prispevajo prekomerna telesna teža, kajenje in kronični stres.
Pri nekaterih ljudeh ima genetika večji vpliv kot življenjski slog. Dedna oblika povišanega holesterola pomeni, da ima telo že prirojeno motnjo v presnovi maščob. Ker stanje ne povzroča bolečin ali drugih jasnih znakov, ostaja pogosto neodkrito več let. Redno preverjanje holesterola je zato ključno za zgodnje odkrivanje in preprečevanje zapletov.
Pri mnogih ljudeh že spremembe življenjskega sloga pomembno znižajo vrednosti holesterola. Priporoča se prehrana, ki podpira zdravje srca: manj rdečega mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov, več pustih beljakovin, rib, sadja, zelenjave in ovsenih vlaknin.
Redna aerobna telesna dejavnost večino dni v tednu dokazano izboljšuje razmerje med dobrim in slabim holesterolom.
Sam po sebi povišan holesterol običajno ne povzroča utrujenosti. Ta se lahko pojavi ob bolezni srca, pri kateri je pretok krvi zmanjšan. Takrat se lahko pojavijo tudi težko dihanje, bolečina v prsih in občutek splošne izčrpanosti.
Povišan holesterol povečuje tveganje za možgansko kap, saj obloge v žilah zmanjšujejo dotok kisika in hranil v možgane. Otrdele in zožene arterije so bolj nagnjene k nastanku krvnih strdkov, ki lahko povzročijo nenadno zaporo možganskih žil. Velik delež možganskih kapi je mogoče preprečiti prav z nadzorom holesterola.
Velika nevarnost povišanega holesterola je prav v tem, da ne povzroča zgodnjih znakov. Mnogi za težavo izvedo šele ob srčnem infarktu ali drugih resnih zapletih. Zato se priporoča redno preverjanje vrednosti, praviloma vsakih štiri do šest let, že od zgodnje odraslosti dalje.
Zožene žile zaradi nalaganja holesterola lahko vplivajo tudi na pretok krvi v drugih delih telesa. Dolgoročno lahko to prispeva k motnjam erekcije, saj je za normalno spolno funkcijo nujen dober krvni obtok.
Stres sam po sebi ni glavni vzrok povišanega holesterola, vendar lahko vpliva na njegove vrednosti. Dolgotrajna psihična obremenitev pogosto vodi v nezdrave navade, kot so nepravilna prehrana, pomanjkanje gibanja in kajenje. Redna telesna dejavnost ima pomemben zaščitni učinek.
Pri osebah z že prisotnimi boleznimi srca, po srčnem ali možganskem infarktu ali pri dedno pogojenem povišanem holesterolu je zdravljenje z zdravili pogosto nujno. Ta zdravila učinkovito znižujejo škodljive maščobe v krvi in zmanjšujejo tveganje za ponovne zaplete, vedno pa morajo biti del širšega pristopa, ki vključuje tudi zdrav življenjski slog.
Povišan holesterol, ki ni ustrezno nadzorovan, je povezan s krajšim življenjem. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da lahko zdrav življenjski slog, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in pravočasno zdravljenje pomembno podaljšajo življenjsko dobo in izboljšajo kakovost življenja.