

Tako je pravilno opremljeno kolo za kolovratenje. FOTO: Getty Images

Prva torbica. FOTO: Getty Images

Četrta torbica. FOTO: Kren

Druga torbica. FOTO: Kren

Tretja torbica. FOTO: Kren





Slovenci smo ga po svoje preimenovali v kolovratenje, in čeprav beseda zveni nekoliko šaljivo, opisuje eno najbolj svobodnih oblik kolesarjenja.
Gre za preprosto idejo: na kolo spraviš le najnujnejše, za tri dni in tri noči, lahko tudi več ali manj, in se podaš na pot. Brez odvečnega balasta, brez zapletov, samo ti, kolo in cesta.
Pravo kolovratenje pomeni, da na kolesu ni dodatnih nosilcev. Vse, kar potrebujete, spravite v štiri torbice:
To je vse. V teh štirih torbah mora biti spravljena celotna oprema.
Pomembno je, da torbe ne ovirajo poganjanja in da je teža minimalna. Kolo mora ostati vodljivo tudi na klancih in spustih, ko vozimo stoje.
Večina koles ima jasno določeno maksimalno nosilnost. Zato strokovnjaki priporočajo t. i. gravel kolesa, ki so prilagojena tako asfaltu kot makadamu.
Če vas čakajo slabše ceste in veliko višinskih metrov, je dobra izbira tudi gorsko kolo. Treking kolesa pa za tovrstne avanture niso najbolj primerna, so pretežka in prepočasna.
Pomembno je tudi pravilno prestavno razmerje, saj dodatna teža hitro oteži vožnjo.
Največja torba je pod sedežem. Ta mora biti nepremočljiva, z zračnikom in dodatno zaščitno vrečko, še posebej zato, ker je najbolj izpostavljena vodi in blatu.
Druga torba je pod okvirjem. Ta mora ustrezati velikosti kolesa, sicer lahko ovira poganjanje.
Tretja, manjša torbica na zgornji cevi je namenjena najnujnejšim stvarem, telefonu, dokumentom, denarju ali prigrizkom.
Četrta torba je na krmilu. Vanjo spravimo večje kose, na primer spalno vrečo. A prav ta torba lahko najbolj vpliva na stabilnost kolesa.
Seveda ne smeta manjkati niti dva bidona z vodo, nekatera kolesa omogočajo celo tretjega.
Prvo pravilo kolovratenja je jasno: vsak kos opreme mora biti čim lažji. To velja za vse, od šotora do jedilnega pribora.
Šotor je pogosto najdražji kos opreme, saj mora biti izjemno lahek in kompakten. Enako velja za spalno vrečo in oblačila.
Čelada je obvezna. Oblačila pa naj bodo:
Ohlapne majice so bolj primerne kot oprijete, saj na kolesu preživimo ves dan. Hlače morajo biti prilagojene večdnevni uporabi, čevlji pa primerni tudi za hojo.




Kolovratenje lahko traja en vikend ali več tednov, odvisno od količine opreme in časa, ki ga imate. Med priljubljenimi izzivi je kolesarjenje okoli Slovenije, ki lahko nanese okoli 1200 kilometrov. A mnogi se raje odločijo za krajše različice. Ena lepših tras? Iz Ljubljana čez Brkine do morja in nazaj prek Vršiča.
Bistvo kolovratenja je neodvisnost. Spiš tam, kjer želiš, voziš, kamor te vleče. A pozor: kolesarjenje v dežju lahko hitro postane nočna mora. Zato je načrtovanje kljub vsemu pomembno.
Kolovratenje ni le trend, temveč način življenja. Minimalizem, svoboda in stik z naravo, vse to na dveh kolesih. In ko enkrat poskusiš, poti nazaj skoraj ni.