Nova raziskava je jasno pokazala, da tudi zmerno pitje vina poveča tveganje za demenco

Najnovejša raziskava, ki je zajela več kot pol milijona ljudi, pa prinaša povsem drugačno sliko: uživanje alkohola na katerikoli ravni je povezano s škodljivimi učinki na možgane in večjim tveganjem za razvoj demence.

Ni varne meje pitja alkohola

Raziskava, v kateri so analizirali podatke iz obsežnih biomedicinskih zbirk, je pokazala jasno povezavo: več kot je bilo alkohola, večje je bilo tveganje za demenco.

Tveganje se je povečevalo linearno, ne glede na to, ali je posameznik užival majhne, zmerne ali večje količine alkohola. Že ena do tri pijače na teden so tveganje povečale za 15 odstotkov. V obdobju spremljanja je demenco razvilo več kot 14.000 ljudi.

Napredna genetska analiza

Da bi se izognili težavam, ki jih imajo klasične opazovalne študije, so raziskovalci uporabili metodo mendelske randomizacije.

Mendelska randomizacija je način, kako genetiko uporabijo kot naravni eksperiment, da preverijo, ali neka navada (npr. pitje alkohola) dejansko povzroča bolezen.

S tem pristopom so analizirali genetske označevalce, povezane s količino pitja, tveganimi vzorci pitja in nagnjenostjo k odvisnosti od alkohola, pri več kot 2,4 milijona ljudi. Rezultati so pokazali, da so posamezniki z genetsko večjo nagnjenostjo k pitju imeli tudi večje tveganje za razvoj demence.

Prejšnje raziskave so nakazovale tako imenovano U-obliko tveganja, kjer naj bi bili abstinenti in težki pivci v večji nevarnosti kot zmerni pivci.

A nova analiza dokazuje, da je bil tak rezultat posledica »obrnjene vzročnosti«: mnogi ljudje so zaradi zgodnjih znakov kognitivnega upada že zmanjšali ali prenehali piti, zato so bili napačno označeni kot zdravi abstinenti.

Posledice za javno zdravje

Demenca je ena največjih zdravstvenih težav sodobnega časa. V Evropi in svetu število obolelih hitro narašča, napovedi pa kažejo na nadaljnje strmo povečanje. Nova spoznanja kažejo, da je lahko zmanjšanje uživanja alkohola močno orodje za preprečevanje bolezni, ki močno obremenjuje posameznike, družine in zdravstvene sisteme.

Kaj to pomeni za posameznike?

Tudi zmerno pitje, ki ga mnogi povezujejo z druženjem ali sprostitvijo, ni brez tveganj. Ker alkohola ni mogoče opredeliti kot varnega v nobeni količini, lahko že manjša omejitev ali popolna odpoved pripomoreta k zaščiti možganov. Javnost, zdravstvene organizacije in oblikovalci politik bodo morali v prihodnje to dejstvo upoštevati pri priporočilih in preventivnih ukrepih.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji BMJ Evidence-Based Medicine, tako prinaša jasen in trezen opomin: ko gre za varovanje možganskega zdravja in preprečevanje demence, je manj alkohola v resnici več oziroma največ.

Da — v Sloveniji nekatera uradna stališča in statistike kažejo, da je pitje alkohola prepoznano kot tvegan dejavnik za zdravje možganov, tudi demenco, vendar še ni dovolj slovenskih raziskav, ki bi neposredno potrdile tisto, kar je razkrila nova študija (da vsaka količina alkohola poveča tveganje).

Kaj je potrjeno v Sloveniji

Uradno stališče NIJZ/Ministrstvo za zdravje

Slovenska stran o zdravju in alkoholu pravi, da »vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.« 

V programu »Omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025-2026« je navedeno, da škoda alkoholne rabe narašča z višjo količino, večjo pogostostjo pitja, v specifičnih skupinah (npr. mladih) in v okoliščinah, ki povečujejo tveganje.

Poraba alkohola je visoka

Registrirana poraba čistega alkohola po zadnjih podatkih znaša okoli 10,5 litra na osebo (stara 15+ let) letno.

Poleg registrirane obstaja tudi neregistrirana poraba (npr. domače vino, neformalna poraba), kar pomeni, da je realna količina pitja še večja.

Več kot polovica odraslih Slovencev, starih 18-74 let, poroča, da so vsaj enkrat v letu pili alkohol na način, ki je tvegan ali škodljiv (npr. so se vsaj enkrat opili). 

Prepoznavnost alkoholnih tveganj, vključno z možnimi učinki na možgane

V slovenskih medijih in strokovnih objavah se omenjajo povezave med kroničnim uživanjem alkohola in demenco, zlasti pri primerih hude zlorabe alkohola. 

Organizacije, kot je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, opozarjajo, da pitje alkohola pospešuje prehod blagega kognitivnega upada v demenco, če je pitje prekomerno (npr. nad določenim številom enot alkohola na teden). 

Kaj še ni jasno/manjkajo podatki

Študije, ki bi s slovensko populacijo in metodo mendelske randomizacije jasno pokazala, da vsaka količina alkohola (tudi zmerna) statistično pomembno poveča tveganje za demenco tako kot v omenjeni tuji raziskavi.

Ni podatkov, ki bi spremljali učinek zelo nizkih količin alkohola (npr. ena pijača na teden) v dolgoročnem okviru z možnostjo izločanja pristranskosti, kot so nekateri zgodnji znaki kognitivnega upada, ki vplivajo na poročanje pitja.

Prav tako ni standardiziranega slovenskega priporočila ali smernic, ki bi spremenilo obstoječa priporočila glede »zmerenega pitja« v luči novih spoznanj.