
Galerija

Velika raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 371.000 odraslih, kaže, da je za zdravje srca uživanje celega sadja ugodnejše kot pitje sadnih sokov. Čeprav so sadni sokovi pogosto razumljeni kot zdrava izbira, rezultati raziskave nakazujejo, da imajo celotni sadeži zaradi vsebnosti vlaknin pomembne prednosti.
Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da uživanje celega sadja prinaša več koristi za zdravje kot pitje sokov, vendar doslej ni bilo povsem jasno, kako velike so razlike pri vplivu na srčno-žilni sistem.
Raziskovalci so analizirali podatke več kot 371 tisoč odraslih prebivalcev ZDA, zbrane v okviru obsežne nacionalne zdravstvene raziskave. Nekaj več kot polovica sodelujočih je bilo žensk. Udeležence so razdelili v dve skupini: med tiste z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta povišan krvni tlak in visoka raven holesterola, ter med osebe z že prisotnimi boleznimi srca in ožilja, vključno s prebolelim srčnim infarktom, možgansko kapjo ali angino pektoris.
Povprečno so sodelujoči celo sadje uživali nekaj več kot enkrat na dan, medtem ko so sadne sokove pili približno trikrat dnevno. Analiza je pokazala, da so ljudje z visokim krvnim tlakom ter tisti s prebolelim srčnim infarktom, možgansko kapjo ali angino pektoris pogosteje posegali po sadnih sokovih kot posamezniki brez teh zdravstvenih težav. Raziskovalci so hkrati ugotovili, da so osebe s srčno-žilnimi boleznimi ali dejavniki tveganja manj pogosto uživale celo sadje v primerjavi z ljudmi brez teh stanj. Izjema so bili posamezniki z zvišano ravnjo holesterola, ki so sadne sokove uživali nekoliko redkeje kot osebe z normalnimi vrednostmi.
Strokovnjaki menijo, da bi lahko razlike izhajale predvsem iz vsebnosti vlaknin. Pri pripravi sadnih sokov se pogosto odstranijo lupina in del sadne kaše, ki vsebujeta pomemben delež prehranskih vlaknin.
Vlaknine upočasnjujejo absorpcijo sladkorjev, ugodno vplivajo na raven holesterola ter prispevajo k boljšemu delovanju presnove. Prav zato ima lahko jabolko, pomaranča ali drugo celo sadje drugačen vpliv na organizem kot enaka količina sadja v obliki soka.
Avtorji opozarjajo, da raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave med pitjem sadnih sokov in boleznimi srca. Podatki temeljijo na telefonskih anketah, v katerih so sodelujoči sami poročali o svojih prehranskih navadah, zato rezultati ne odražajo nujno celotne slike. Kljub temu ugotovitve kažejo, da odrasli z manj ugodnim srčno-žilnim zdravjem praviloma uživajo manj celega sadja kot ljudje brez bolezni srca in ožilja.
Strokovnjaki poudarjajo, da bodo potrebne dodatne raziskave, ki bodo natančneje pojasnile povezavo med načinom uživanja sadja in zdravjem srca ter pomagale oblikovati priporočila za večji vnos sadja v vsakodnevno prehrano. Za večino ljudi zato še vedno velja preprosto priporočilo: kadar je mogoče, naj ima prednost celo sadje pred sadnimi sokovi.