Nova raziskava šokirala znanstvenike: ta vsakodnevna navada lahko za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje za demenco

Ne gre za draga zdravila ali prehranska dopolnila. Strokovnjaki pravijo, da lahko že redna vožnja s kolesom občutno zmanjša tveganje za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence.

Demenca postaja ena največjih zdravstvenih groženj starajoče se družbe, zato znanstveniki že vrsto let iščejo načine, kako bi jo preprečili ali vsaj odložili njen razvoj. Zdaj je ena največjih raziskav na tem področju razkrila spodbudne novice – rešitev je morda veliko preprostejša, kot bi si mislili.

Obsežna raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji JAMA, v kateri je sodelovalo skoraj 480000 ljudi, je pokazala, da imajo posamezniki, ki redno kolesarijo, 22 odstotkov manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Še bolj presenetljiv je podatek o zgodnji obliki demence, ki se razvije pred 65. letom starosti – pri rednih kolesarjih je bilo tveganje kar za 40 odstotkov manjše.

Zakaj so možgani med kolesarjenjem bolj aktivni?

Kolesarjenje ni le telesna vadba. Med vožnjo morajo možgani neprestano spremljati promet, ocenjevati razdalje, predvidevati nevarnosti, ohranjati ravnotežje in hitro sprejemati odločitve.

Takšna kombinacija telesne aktivnosti in intenzivnega miselnega dela spodbuja področja možganov, ki skrbijo za načrtovanje, odločanje, koncentracijo in prilagodljivost. Prav te sposobnosti začnejo pri Alzheimerjevi bolezni pešati med prvimi.

Strokovnjaki takšno hkratno obremenitev telesa in možganov označujejo kot eno najbolj obetavnih strategij za preprečevanje kognitivnega upada.

Večji center za spomin

Raziskovalci so odkrili še eno pomembno razliko. Pri ljudeh, ki redno kolesarijo, je bil hipokampus – del možganov, odgovoren za spomin in učenje, večji kot pri tistih, ki ne kolesarijo.

Hipokampus je tudi prvo območje možganov, kjer se pri Alzheimerjevi bolezni začnejo pojavljati značilne spremembe.

Večji volumen tega dela možganov je povezan z boljšim spominom, hitrejšim učenjem, učinkovitejšim načrtovanjem in večjo miselno prožnostjo. Raziskave kažejo tudi, da počasnejše krčenje hipokampusa pomeni počasnejši kognitivni upad, tudi pri ljudeh, pri katerih se je bolezen že začela razvijati.

Srce in možgani sta tesno povezana

Kolesarjenje krepi srce, hkrati pa koristi tudi možganom. Bolj zdravo srčno-žilno omrežje pomeni boljšo prekrvavitev možganov, več kisika in hranil ter učinkovitejše odstranjevanje škodljivih snovi, ki se skozi leta kopičijo v možganskem tkivu.

Redna vzdržljivostna vadba prinaša številne koristi:

• znižuje krvni tlak,
• izboljšuje elastičnost krvnih žil,
• povečuje občutljivost na inzulin,
• izboljšuje krvni obtok,
• zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Vse to pomembno prispeva tudi k zmanjšanju tveganja za razvoj demence.

Beljakovina, ki hrani možgane

Med telesno aktivnostjo možgani sproščajo beljakovino BDNF, ki jo mnogi strokovnjaki imenujejo kar "gnojilo za možgane". BDNF spodbuja nastajanje novih živčnih celic, krepi povezave med njimi ter pomaga ohranjati spomin, sposobnost učenja in razmišljanja. Znanstveniki menijo, da prav ta beljakovina pomembno upočasnjuje kopičenje škodljivih beljakovin, značilnih za Alzheimerjevo bolezen.

Skupinska vožnja prinaša še dodatne koristi

Kolesarjenje je pogosto tudi družabna dejavnost, kar ima dodatne pozitivne učinke na zdravje možganov. Redni stiki z drugimi ljudmi, pogovori in skupne aktivnosti zmanjšujejo osamljenost, ki velja za enega pomembnejših dejavnikov tveganja za hitrejši upad kognitivnih sposobnosti. Poleg tega kolesarjenje pomeni tudi več časa na prostem, več sončne svetlobe in posledično več vitamina D, ki je pomemben za splošno zdravje organizma.

Nikoli ni prepozno za začetek

Strokovnjaki poudarjajo, da koristi niso omejene le na mlajše. Tudi ljudje, ki se na kolo vrnejo po več letih ali desetletjih premora, lahko izboljšajo telesno pripravljenost, okrepijo delovanje možganov in zmanjšajo tveganje za demenco.

Čeprav kolesarjenje ne more popolnoma preprečiti Alzheimerjeve bolezni, vse več znanstvenih dokazov kaže, da je lahko ena najučinkovitejših naravnih oblik zaščite možganov. Poleg tega izboljšuje telesno pripravljenost, krepi srce, zmanjšuje stres in pomaga ohranjati bister um tudi v poznejših letih.