
Galerija

Ameriški strokovnjaki so po sedmih letih posodobili smernice za obvladovanje holesterola in prinašajo pomembno novost: poleg klasičnih meritev priporočajo še tri dodatne teste, ki lahko bistveno natančneje ocenijo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Organizaciji American Heart Association in American College of Cardiology sta prvič po letu 2018 posodobili priporočila, s ciljem izboljšati zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni. Nove smernice poleg standardnih meritev LDL (slabega) in HDL (dobrega) holesterola vključujejo še tri dodatne preiskave: merjenje kalcija v koronarnih arterijah (CAC), lipoproteina (a) in apolipoproteina B.
LDL in HDL sta lipoproteina, ki prenašata holesterol po krvi. Povišan LDL povzroča nalaganje oblog v žilah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. HDL pa pomaga odstranjevati odvečni holesterol iz telesa.
V Sloveniji, podobno kot drugod v razvitem svetu, povišan holesterol ostaja eden ključnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, te pa so še vedno vodilni vzrok smrti.
Raven holesterola zdravniki običajno preverjajo z rutinsko krvno preiskavo. Če je LDL povišan, pogosto priporočijo spremembo življenjskega sloga ali uvedbo zdravil, kot so statini. A težava je, da številke same po sebi ne povedo vedno celotne zgodbe.
Kot opozarja kardiolog Carl E. Orringer, LDL holesterol ne zadošča za natančno napoved srčno-žilnih dogodkov, saj ne zajame vseh motenj v presnovi maščob.
Nove smernice izpostavljajo tri dodatne preiskave, ki lahko zdravnikom pomagajo pri bolj ciljanem zdravljenju.
Apolipoprotein B (apoB) je beljakovina, vezana na delce LDL. Vsak škodljiv delec LDL vsebuje natanko eno molekulo apoB, zato meritev omogoča natančnejše štetje delcev, ki povzročajo nalaganje oblog v žilah.
Test apoB je še posebej uporaben pri:
Po mnenju strokovnjakov gre za enega najbolj zanesljivih pokazateljev dejanskega tveganja za aterosklerozo.
Lipoprotein (a) ali Lp(a) je posebna oblika LDL, ki še hitreje prispeva k mašenju žil. Zanimivo dejstvo: povišan Lp(a) ima približno vsak peti človek – ne glede na življenjski slog.
Ker je raven Lp(a) večinoma genetsko določena:
Visoke vrednosti so povezane z večjim tveganjem za:
Preiskava CAC (koronarni kalcij) uporablja CT-slikanje za odkrivanje kalcijevih oblog v žilah, ki oskrbujejo srce.
Primerna je predvsem za:
Rezultat pokaže:
Višji kot je rezultat, večja je verjetnost za resne zaplete, tudi pri ljudeh brez simptomov.
Tudi v Sloveniji so podobne preiskave vse bolj dostopne, predvsem v samoplačniških ambulantah in nekaterih specialističnih centrih. Čeprav jih osnovno zavarovanje ne krije vedno, cene niso nujno visoke:
O dodatnih preiskavah se je smiselno pogovoriti z zdravnikom, zlasti če:
Klasičen test holesterola ni več dovolj za vse. Nove smernice jasno kažejo, da lahko dodatne preiskave razkrijejo skrita tveganja in omogočijo pravočasno ukrepanje.
Za mnoge bi lahko prav ti testi pomenili razliko med pravočasno preventivo in prepoznim ukrepanjem.