Odkrili novo vrsto holesterola! Nevarnejši je od »slabega«

Strokovnjaki opozarjajo na prezrto vrsto holesterola, ki jo rutinske preiskave pogosto spregledajo, čeprav lahko močno poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Dolga leta je bilo zdravje srca predstavljeno kot boj med dobrim in slabim holesterolom.

Na eni strani je HDL oziroma lipoprotein visoke gostote, ki ga poznamo kot »dobri« holesterol, saj pomaga odstranjevati odvečni holesterol iz žil in ga vrača v jetra. Na drugi strani je LDL oziroma lipoprotein nizke gostote, znan kot »slabi« holesterol, ki se lahko kopiči v stenah arterij in povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Gre za preprosto razlago, ki jo poznamo že desetletja. Sporočilo zdravnikov je bilo jasno: znižajte LDL in naredili boste veliko za zaščito svojega srca.

Vendar se izkazuje, da zgodba skriva še tretjega igralca. Gre za manj znano vrsto holesterola, ki lahko predstavlja tudi tretjino vsega holesterola v krvi, a je večina laboratorijskih preiskav ne meri neposredno. Poleg tega jo zdravila za zniževanje holesterola pogosto zmanjšujejo precej manj učinkovito kot LDL.

Ta vrsta se imenuje »remnant - ostankovni, remnantni ali preostali holesterol« in vse več raziskav kaže, da bi lahko bil celo nevarnejši od LDL.

Tretji igralec v zgodbi o holesterolu

Za razumevanje preostalega holesterola je najprej treba razčistiti eno pomembno zmoto.

Holesterol sam po sebi ni ne dober ne slab. Gre za maščobno snov, ki jo telo potrebuje za gradnjo celičnih membran, tvorbo hormonov in normalno delovanje živčnega sistema. Brez holesterola človek ne bi mogel živeti. Težava nastane šele takrat, ko se holesterol začne nalagati na mestih, kjer ga ne bi smelo biti, predvsem v stenah krvnih žil. Izraza »dobri« in »slabi« holesterol pravzaprav ne opisujeta holesterola samega, temveč delce, ki ga prenašajo po telesu.

Ker se holesterol v krvi ne raztaplja, ga telo zapakira v posebne transportne delce. Nekateri holesterol dostavljajo celicam in tkivom, drugi ga pobirajo in vračajo v jetra, kjer se predela ali odstrani. Prav zaradi teh različnih nalog so dobili oznaki »dobri« in »slabi«.

Veliki tovornjaki maščob v krvnem obtoku

Poleg delcev HDL in LDL obstaja še ena skupina bistveno večjih delcev, katerih glavna naloga ni prenašanje holesterola, temveč trigliceridov. Trigliceridi so maščobe, ki telesu služijo kot pomemben vir energije.

Ti delci so lahko tudi do petdesetkrat večji od LDL-delcev. Če si krvni obtok predstavljamo kot cestno omrežje, so HDL in LDL podobni osebnim vozilom, medtem ko so ti delci pravi tovornjaki. Večino njihovega tovora predstavljajo trigliceridi, holesterol pa le od enega do treh odstotkov vsebine.

Na prvi pogled se zdi ta delež zanemarljiv. Toda ker so delci tako veliki, je skupna količina holesterola v njih lahko ogromna. Nekatere ocene kažejo, da lahko vsebujejo tudi do štiridesetkrat več holesterola kot posamezni delci LDL. Dokler so napolnjeni s trigliceridi, ne predstavljajo večje nevarnosti, saj zaradi svoje velikosti ne morejo prodreti v stene arterij.

Toda med kroženjem po telesu postopoma oddajajo trigliceride mišicam in drugim tkivom, ki jih uporabijo kot vir energije. Delci se zato manjšajo in izgubljajo svojo prvotno obliko. Na koncu ostanejo le še manjši delci, bogati s holesterolom. Tem pravimo ostankovni ali preostali holesterol.

Kako nastajajo zamašene žile?

Pri zdravih ljudeh jetra takšne delce hitro prepoznajo in odstranijo iz krvnega obtoka. Če pa telo zaradi nezdrave prehrane, prekomerne telesne teže ali dedne nagnjenosti proizvaja preveč teh delcev, jih jetra ne uspejo dovolj hitro odstranjevati. Ostanki zato dlje časa krožijo po krvi in sčasoma začnejo prodirati v stene arterij.

To je trenutek, ko se začnejo resne težave.

Ker lahko posamezen preostali delec vsebuje bistveno več holesterola kot LDL, njegovo nalaganje v žilah predstavlja veliko tveganje. Ko se delec ujame v žilni steni, sproži vnetni odziv organizma. Bele krvničke poskušajo odstraniti nakopičeni holesterol, vendar ga ne morejo učinkovito razgraditi. Posledično odmrejo in se začnejo kopičiti v obliki maščobnih oblog oziroma aterosklerotičnih plakov.

Ti plaki sčasoma zožujejo in utrjujejo arterije. Če postanejo dovolj veliki ali nenadoma počijo, lahko preprečijo pretok krvi do srca ali možganov ter povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap.

Tveganje je lahko dvakrat večje

Raziskave kažejo, da imajo ljudje z višjimi vrednostmi remnantnega holesterola in trigliceridov približno dvakrat večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja kot posamezniki z nižjimi vrednostmi. Kljub temu je večina pozornosti še vedno usmerjena predvsem v LDL. Deloma zato, ker je povišan LDL v populaciji pogostejši. Toda vse več dokazov kaže, da lahko takšna osredotočenost povzroči, da pomemben del ogroženih ljudi ostane neopažen.

V nekaterih raziskavah so ugotovili, da imajo številni bolniki s srčno-žilnimi boleznimi še vedno povišan ostankovni holesterol, čeprav dosegajo priporočene vrednosti LDL. Njihovi krvni izvidi so torej videti zadovoljivi, tveganje za resne zaplete pa ostaja povišano. Tudi pri ljudeh z nizkim LDL so raziskovalci ugotovili povečano tveganje za možgansko kap, če je bil preostali holesterol visok.

Zakaj ga pogosto ne odkrijemo?

Ena največjih težav je, da preostali holesterol običajno ni posebej naveden na laboratorijskih izvidih. Standardna lipidna analiza praviloma vsebuje podatke o:

• skupnem holesterolu,
• LDL-holesterolu,
• HDL-holesterolu,
• trigliceridih.

Ostankovni, remnantni holesterol si lahko približno izračunamo tako, da od skupnega holesterola odštejemo vrednosti LDL in HDL. Pomemben pokazatelj so tudi trigliceridi, saj so njihove vrednosti tesno povezane z ostankovnim holesterolom.

Referenčne vrednosti trigliceridov so:

• do 150 mg/dL: normalna vrednost,
• od 150 do 199 mg/dL: blago povišana vrednost,
• od 200 do 499 mg/dL: visoka vrednost,
• nad 500 mg/dL: zelo visoka vrednost.

Če so trigliceridi povišani, obstaja velika verjetnost, da je povišan tudi preostali holesterol.

Zdravila niso vedno dovolj

Najpogosteje predpisana zdravila za zniževanje holesterola zelo učinkovito zmanjšujejo LDL, vendar imajo bistveno manjši vpliv na preostali holesterol.

V zadnjih letih sicer razvijajo nova zdravila, ki bi lahko precej učinkoviteje zniževala tudi to vrsto maščob v krvi, vendar strokovnjaki poudarjajo, da nobeno zdravilo ne more nadomestiti zdravega življenjskega sloga.