
Galerija

V zadnjih letih se vedno pogosteje pojavljajo novice o kakovosti zraka in vplivu onesnaženosti na zdravje. Promet in uporaba fosilnih goriv sta glavni vir delcev v zraku, ki v mestih ogrožajo približno 90 % prebivalstva.
Dolgotrajna izpostavljenost delcem, predvsem PM10 in PM2.5, vodi v kronične bolezni dihal ter srčno-žilne motnje, kar potrjujejo tako epidemiološke študije kot bazične raziskave na celičnem nivoju.
Glavni povzročitelj onesnaženja zraka je promet, ki skupaj z izgorevanjem fosilnih goriv prispeva k visokim koncentracijam prašnih delcev.
Ti delci, sestavljeni predvsem iz ogljika in številnih primesi, med katerimi so tudi težke kovine, imajo posebno škodljivo delovanje. Manjši delci, ki so manjši od 2,5 µm, so še posebej nevarni, saj lahko prodrejo globoko v pljuča in celo prehajajo pljučno bariero, kar omogoča njihov sistemski učinek na celotno telo.
Osnovni mehanizem, po katerem delci vplivajo na zdravje, je nastanek oksidativnega stresa. Ta sproži lokalno in sistemsko vnetje, pri čemer se aktivirajo makrofagi, nevtrofilci in druge imunske celice.
Rezultat tega procesa so poškodbe tkiv, zmanjšana pljučna funkcija in poslabšanje obstoječih bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Poleg tega vnetni mediatorji, kot so citokini in kemokini, vplivajo na koagulabilnost krvi in lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov, s čimer se poveča tveganje za srčni in možganski infarkt.
Epidemiološke študije v Evropi, med drugim v Franciji, Švici in Avstriji, kažejo, da so posledice izpostavljenosti delcem precej resne. Številne raziskave potrjujejo linearno povezavo med koncentracijo delcev v zraku in stopnjo umrljivosti.
Pri vsakem povečanju za 10 µg/m³ se tveganje za smrt zaradi bolezni dihal ter srčno-žilnih obolenj poveča za 0,5 do 1 odstotno točko. Primeri iz mest, kot sta Ljubljana in Celje, kažejo, da trenutne vrednosti onesnaženosti daleč presegajo varne meje, kar predstavlja pomembno breme za javno zdravje.
Otroci, starejši in bolniki s predhodnimi boleznimi, so še posebej ranljivi za škodljive učinke delcev. Raziskave na Nizozemskem in v Franciji so pokazale, da otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, pogosteje zbolijo za astmo ter drugimi alergijskimi in vnetnimi obolenji.
Tudi rezultati študij v ZDA potrjujejo, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva na upočasnjen razvoj dihal ter zmanjšuje pljučno funkcijo v mladih letih.
Rezultati številnih raziskav nakazujejo, da obstoječi okoljski standardi in emisijske omejitve ne varujejo dovolj najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Strožji standardi, boljši nadzor kakovosti zraka in zmanjšanje emisij, zlasti iz prometa, bi lahko bistveno pripomogli k izboljšanju javnega zdravja.
Primeri iz Dublina, kjer je prepoved uporabe premoga privedla do znatnega znižanja letne umrljivosti, kažejo, da so spremembe okoljske politike ključne za zmanjšanje tveganja za bolezni dihal in srca.
Celoviti dokazi kažejo, da onesnažen zrak z delci predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Ne le, da povzročajo akutne zdravstvene težave, dolgotrajna izpostavljenost pa privede do kroničnih bolezni dihal, srčno-žilnih motenj in celo povečane umrljivosti.
Zmanjšanje emisij delcev in uvedba strožjih standardov sta zato nujna ukrepa, ki bi lahko bistveno izboljšala kakovost življenja in zmanjšala breme bolezni v urbanih okoljih.
Eden od ključnih kazalcev kakovosti zraka sta prisotnost delcev PM10 in PM2.5, katerih značilnosti in vplivi na zdravje so predmet številnih raziskav in varnostnih ukrepov po vsem svetu.
Oznaka PM pomeni delci trdih snovi in kapljice, ki so prisotni v zraku, pri čemer številka za oznako predstavlja največji premer delcev, merjen v mikrometrov (µm).
PM10 vključuje delce z največjim premerom do 10 mikrometrov. Ti delci so vidni s prostim očesom kot prah ali pesek in lahko prihajajo iz virov, kot so cestni prah, gradbeni materiali in naravne erozije.
PM2.5 so fino razpršeni delci, katerih premer ne presega 2,5 mikrometra. Zaradi svoje drobne narave lahko prodrejo globlje v dihalne poti in celo v krvni obtok, kar povečuje tveganje za zdravstvene zaplete.
Delci PM10 in PM2.5 nastajajo tako iz naravnih kot antropogenih virov. Naravni viri vključujejo prah, cvetni prah, morsko sol in vulkanske delce.
Človeški viri pa so predvsem povezani z izgorevanjem fosilnih goriv (kot so vozila, industrijski procesi in kurjenje premoga), kmetijskimi dejavnostmi ter gradbenimi aktivnostmi. Posebno pozornost je namenjeno PM2.5, ki je v velikem obsegu nastaja pri izgorevanju goriv in industrijskih procesih, kar predstavlja resno nevarnost v urbanih območjih in industrijskih conah.
***
Vir: Različne epidemiološke in bazične raziskave, ki so analizirale vpliv delcev na zdravje, potrjujejo, da vsaka sprememba v kakovosti zraka neposredno vpliva na javno zdravje, ter opozarjajo na potrebo po hitrih in učinkovitih ukrepih.