
Galerija

Oktober je mesec duševnega zdravja, ki letos znova opozarja na pomen skrbi za naše misli, čustva in splošno počutje. V Sloveniji postaja duševno zdravje ena ključnih javnozdravstvenih tem, o kateri se danes govori veliko bolj odkrito kot nekoč.
K temu pripomore večja ozaveščenost, pa tudi številne akcije, ki spodbujajo razumevanje, pogovor in medsebojno podporo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se z eno izmed duševnih motenj sooča približno vsak četrti prebivalec Slovenije, kar je sicer nekoliko manj od povprečja v Evropski uniji.
Najpogostejši težavi sta depresija in anksioznost, simptomi depresivne motnje pa se vse pogosteje pojavljajo pri mladih ženskah in starejših osebah.
Na Gorenjskem so se v zadnjih letih povezale številne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Skupaj krepijo sodelovanje in oblikujejo skupne programe za učinkovitejše reševanje izzivov, s katerimi se srečujejo posamezniki in skupnosti.
Namen teh prizadevanj je spodbujanje odprtega pogovora in zmanjševanje stigme, ki še vedno spremlja duševne stiske.
V okviru meseca duševnega zdravja bodo na Gorenjskem potekali trije brezplačni dogodki, namenjeni tako strokovni kot širši javnosti:
14. oktober ob 18. uri – Gledališče Toneta Čufarja Jesenice: gledališka predstava Kriplov zagovor s strokovnim pogovorom o duševnem zdravju.
16. oktober ob 15. uri – Gimnazija Škofja Loka: strokovno predavanje Stiska in samomor pri mladostnikih, namenjeno predvsem strokovni javnosti. Dogodek bo mogoče spremljati tudi prek spleta (Zoom).
20. oktober ob 11. uri – Kulturni center Primskovo v Kranju: gledališka predstava uporabnikov in predavanje, ki spodbuja iskanje lahkotnosti, sprostitve in povezanosti tudi v težkih trenutkih.
Več o dogodkih in dejavnostih v okviru meseca duševnega zdravja je dostopno na spletni strani zadusevnozdravje.si ali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE Kranj).
Strokovnjaki poudarjajo, da je skrb za duševno zdravje enako pomembna kot skrb za telesno zdravje. Že z majhnimi koraki – s pogovorom, sprehodom, sprostitvijo ali iskanjem pomoči – lahko naredimo veliko. Pomembno je, da o stiskah spregovorimo pravočasno, saj je to prvi korak k okrevanju.