
Galerija

Mnogi so prepričani, da imajo zdravo jutranjo rutino, a strokovne ugotovitve kažejo, da lahko ena zelo pogosta navada dolgoročno tiho zvišuje raven holesterola v krvi. Gre za preskakovanje zajtrka, ki je vse pogosteje povezano s povišanim »slabim« holesterolom, tudi pri ljudeh, ki ob tem celo izgubijo nekaj telesne teže.
Povišan holesterol ostaja zapleten zdravstveni izziv, na katerega vplivajo tako življenjski slog kot genetika. Težava je tudi v tem, da običajno ne povzroča opozorilnih znakov, dokler ne pride do zapletov.
Glavni razlog se skriva v cirkadianem ritmu, notranji biološki uri, ki uravnava številne telesne procese, med drugim tudi presnovo maščob.
Ko zjutraj ne zaužijemo obroka, se poruši naravni ritem delovanja jeter. To vpliva na encime in gene, ki sodelujejo pri uravnavanju holesterola, posledica pa je povečana tvorba skupnega in LDL holesterola.
Telo je namreč zjutraj naravno nagnjeno k večji proizvodnji holesterola. Zajtrk deluje kot zaviralni mehanizem, ki ta proces umiri in ga uravnovesi.
LDL holesterol velja za »slabega«, ker: se nalaga na stene žil, oži krvne žile, povečuje obremenitev srca in ožilja, dolgoročno zvišuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Uravnavanje LDL holesterola je, zato ena ključnih strategij za ohranjanje zdravja srca in prehrana pri tem igra osrednjo vlogo.
Strokovne prehranske smernice opozarjajo, da zdravju srca najbolj škodujejo: ocvrta živila, hitra prehrana, industrijsko pripravljene sladice, močno predelani mesni izdelki (klobase, salame, hrenovke).
Nasprotno pa imajo zaščitni učinek živila rastlinskega izvora, zlasti tista, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin.
Posebno pomembno vlogo imajo topne prehranske vlaknine, ki: se vežejo na holesterol iz hrane, preprečujejo njegovo absorpcijo v črevesju, omogočajo, da se presežek izloči iz telesa.
Zato so za zdravje srca še posebej koristni: ovseni kosmiči, vse vrste stročnic, zelenjava, kot je okra, sadje, kot so hruške in maline.
Reden zajtrk: pomaga uravnavati jutranjo proizvodnjo holesterola, stabilizira presnovo maščob, podpira boljši nadzor krvnega sladkorja, dolgoročno zmanjšuje tveganje za srčno-žilne zaplete.
Pomembno pa je, kaj pojemo. Sladki pekovski izdelki ali mastni zajtrki nimajo enakega učinka kot obroki, bogati z vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami.
Skrb za srce ne pomeni zgolj spremljanja holesterola. Celostni pristop vključuje: uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost, zadosten spanec, obvladovanje stresa.
Posebno vlogo imajo tudi omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah. Te: zmanjšujejo vnetja, pomagajo uravnavati krvni tlak, zmanjšujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov, znižujejo raven trigliceridov v krvi.
Preskakovanje zajtrka se morda zdi neškodljivo ali celo koristno za telesno težo, vendar lahko dolgoročno negativno vpliva na raven holesterola in zdravje srca. Reden, uravnotežen zajtrk je preprost, a učinkovit korak k boljšemu delovanju presnove in zaščiti ožilja.