Pametni telefon ni problem. Težava je to, koliko časa preživimo z njim

Pametni telefon je postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Z njim delamo, nakupujemo, plačujemo račune, iščemo informacije, se pogovarjamo, fotografiramo, spremljamo novice in si krajšamo čas. Toda priročnost ima tudi drugo plat: če zasloni začnejo izrivati gibanje, spanje, počitek in neposreden stik z ljudmi, lahko tehnologija začne vplivati na zdravje.

Računalniki, mobilni telefoni, tablice in druge elektronske naprave so v nekaj desetletjih temeljito spremenili naše navade. Človeško telo pa se na tako hitre spremembe življenjskega sloga ni moglo prilagoditi v evolucijskem smislu.

Težava zato ni nujno v tehnologiji sami. Veliko pomembnejše je vprašanje, koliko časa jo uporabljamo, kako jo uporabljamo in kaj zaradi nje opuščamo.

Ko korist postane problem

V medicini poznamo preprosto načelo: odmerek je pomemben. Tudi nekaj, kar je v določeni količini koristno, je lahko ob pretirani uporabi škodljivo. Podobno velja za elektronske naprave. Tehnologija nam lahko prihrani čas, izboljša dostop do informacij in omogoči stik z ljudmi, ki so daleč. Hkrati pa lahko zaradi nje več ur na dan presedimo, manj spimo, se manj gibamo in več časa preživimo pred zaslonom. Prav ta kombinacija je pomembna.

Dolgotrajno sedenje in premalo telesne dejavnosti sta povezana z večjim tveganjem za številne kronične bolezni. Pri uporabi zaslonov lahko k temu dodamo še navade, ki spremljajo dolgotrajno sedenje, prigrizke, manj gibanja in manj časa na prostem. Zato ni toliko pomembno, koliko minut na dan človek gleda v telefon, temveč predvsem, kaj zaradi tega časa izpusti.

Spanje je ena prvih žrtev

Ena najbolj očitnih posledic pretirane uporabe pametnih telefonov je lahko slabši spanec. Problem ni samo svetloba zaslona. Pomembna je tudi vsebina. Sporočila, družbena omrežja, novice, videoposnetki in druge oblike digitalne vsebine lahko človeka zadržijo budnega dlje, kot je nameraval. Če telefon uporabljamo tik pred spanjem, lahko s tem odlagamo odhod v posteljo in otežimo umirjanje.

Svetloba zaslonov lahko vpliva tudi na izločanje melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma. Zato je zvečer smiselno zmanjšati uporabo zaslonov in telefon pred spanjem umakniti iz neposredne bližine. Še pomembnejše je, da telefon ne postane razlog za krajšanje spanca.

Oči in vrat plačujejo ceno

Dolgotrajno gledanje v zaslon pogosto pomeni tudi dolgotrajno gledanje na majhno razdaljo. Posledica so lahko utrujene in suhe oči, pekoč občutek, glavobol ter začasno zamegljen vid. Pri delu z računalnikom in telefonom je pomembna tudi drža. Če več ur sedimo z glavo, nagnjeno naprej, so mišice vratu in zgornjega dela hrbta neprestano obremenjene. To lahko povzroči napetost, togost in bolečine v vratu, ramenih ter hrbtu. Telefon je pri tem še posebej problematičen, ker ga pogosto držimo nizko pred telesom in gledamo navzdol.

Pomaga preprosta navada: položaj pogosto zamenjamo, vstanemo, se raztegnemo in pogledamo v daljavo. Pri dolgotrajnem delu z računalnikom je pomembna tudi ustrezna nastavitev delovnega mesta.

Manj gibanja, več sedenja

Elektronske naprave same po sebi človeka ne naredijo telesno nedejavnega. Težava nastane, ko nadomestijo dejavnosti, ki so za telo pomembne. Ura na telefonu pomeni uro manj gibanja, če bi jo sicer preživeli na sprehodu. Večerna serija lahko pomeni manj časa za rekreacijo. Dolgo igranje računalniških iger lahko pomeni več ur neprekinjenega sedenja. Pri zdravju zato ni odločilno samo vprašanje, koliko časa preživimo pred zaslonom, ampak tudi, ali se čez dan dovolj gibamo. Telo ni ustvarjeno za večurno mirovanje v istem položaju.

Ko telefon začne vplivati tudi na duševno zdravje

Digitalna komunikacija je prinesla nove možnosti, vendar tudi nove oblike socialnih pritiskov. Med njimi je spletno nasilje oziroma spletno nadlegovanje. Pri nekaterih ljudeh lahko dolgotrajna ali problematična uporaba interneta in družbenih omrežij sovpada s simptomi tesnobe, depresije, osamljenosti in drugimi težavami v duševnem zdravju. Pri tem je pomembno poudariti, da povezava še ne pomeni, da je telefon ali družbeno omrežje neposreden vzrok duševne motnje.

Posebno pozornost si zasluži vedenje, pri katerem človek vse težje nadzoruje uporabo interneta ali elektronskih naprav in jim daje prednost pred spanjem, delom, odnosi ali drugimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Takrat ne govorimo več samo o navadi, ampak lahko nastane resnejši problem.

Računalniške igre in dolgotrajno igranje

Računalniške in spletne igre so lahko oblika zabave in druženja, vendar lahko pri delu uporabnikov postanejo problematične. Če igranje traja več ur brez odmora, lahko pomeni dolgotrajno sedenje, pomanjkanje spanja, manj gibanja in zanemarjanje drugih obveznosti. Pri zelo intenzivnem igranju lahko človek pozabi tudi na osnovne potrebe, kot sta prehranjevanje in pitje.

Zato je pri igrah pomembno enako pravilo kot pri drugih zaslonih: vsebina sama po sebi ni nujno problem, pomembno pa je, ali začne izrivati druge dele življenja.

Kaj so fantomske vibracije?

Marsikdo pozna nenavaden občutek, ko se mu zazdi, da telefon vibrira v žepu, čeprav ga v resnici ni. Gre za tako imenovani sindrom fantomskega vibriranja oziroma občutek fantomskih vibracij. Človek zazna vibriranje telefona, čeprav telefon ni zazvonil. Pojav je razmeroma pogost pri ljudeh, ki pogosto pričakujejo klice ali sporočila. Najverjetneje gre za napačno razlago običajnih telesnih občutkov, ki jih možgani povežejo z dobro znanim vzorcem vibriranja telefona. Sam pojav običajno ni nevaren. Lahko pa lepo pokaže, kako močno so se pametni telefoni vključili v naše vsakodnevne navade in pričakovanja.

Kaj pa plodnost in mobilni telefoni?

Vpliv mobilnih telefonov in radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj na zdravje je področje številnih raziskav. Pri moški plodnosti so posamezne raziskave pokazale povezave med izpostavljenostjo mobilnim telefonom in nekaterimi spremembami kakovosti semenčic, vendar rezultati niso dovolj enotni, da bi lahko preprosto rekli, da mobilni telefoni povzročajo neplodnost. Podobno velja za morebitno povezavo med uporabo mobilnih telefonov in rakom. Raziskave se nadaljujejo, zato je pri takšnih trditvah potrebna previdnost. Ni smiselno iz posamezne raziskave narediti sklepa, da je določena naprava neposreden vzrok bolezni.

Tehnologije se ni treba bati

Elektronskih naprav seveda ne moremo in tudi ni smiselno izključiti iz sodobnega življenja. Pametni telefon nam omogoča komunikacijo, dostop do informacij, navigacijo, spremljanje telesne dejavnosti in številne druge koristne stvari. Računalnik je postal nepogrešljivo delovno orodje, internet pa eden glavnih virov informacij. Pravo vprašanje zato ni, ali so elektronske naprave dobre ali slabe. Vprašanje je, ali jih uporabljamo mi ali pa one vse bolj uporabljajo naš čas.

Če telefon zaradi nekaj dodatnih minut na družbenih omrežjih pomeni manj spanja, manj gibanja, manj druženja ali več ur sedenja, je čas za spremembo navad.

Pomaga že nekaj preprostih pravil: med delom redno vstajamo, čez dan poskrbimo za dovolj gibanja, pred spanjem zmanjšamo uporabo zaslonov, pri dolgotrajnem delu zaščitimo oči in vrat ter si občasno privoščimo čas brez telefona.

Tehnologija naj bo orodje, ki nam življenje olajša. Ne pa navada, ki nam ga začne določati.