Pet presenetljivih načinov, kako vročinski val vpliva na telo

Visoke temperature vplivajo na številne procese v telesu, tudi na prebavo, apetit, sposobnost koncentracije, tveganje za poškodbe, delovanje nekaterih zdravil in celo naše odločitve.

Neprespane noči, počasni in utrujeni popoldnevi ter nenehna želja po ventilatorju so le nekateri od znakov, na katere se v obdobjih vročinskih valov vse bolj navajamo. Toda če so nekateri telesni in duševni učinki hude vročine očitni, so drugi precej bolj presenetljivi.

Naše telo vročino prepozna kot fiziološki stres. Prizadet je skoraj vsak pomembnejši telesni sistem, saj je glavna prednostna naloga organizma oddajanje toplote in ohranjanje temperature v njegovem jedru.

Od upočasnjene prebave do slabše koordinacije, koncentracije in celo spremenjenega delovanja nekaterih zdravil, visoke temperature lahko na telo vplivajo na precej več načinov, kot se običajno zavedamo.

Strokovnjaki pojasnjujejo pet manj znanih učinkov vročine in svetujejo, kako jih lahko ublažimo.

1. Prebava se upočasni

Če ste se v vročini po obroku počutili napihnjeno ali vam je bilo slabo oziroma ste celo izgubili tek, je razlog lahko v termoregulaciji, sistemu, s katerim telo uravnava svojo notranjo temperaturo.

Termoregulacija je eden najbolj zapletenih obrambnih mehanizmov organizma. Razvijala se je milijone let in ščiti življenjsko pomembne organe pred pregrevanjem. Telesno temperaturo v jedru ohranja v varnem območju, približno pri 37 stopinjah Celzija, med drugim tako, da poveča pretok krvi skozi kožo, kar omogoča oddajanje toplote, sproži potenje, katerega izhlapevanje hladi telo, pospeši srčni utrip, da lahko srce po telesu črpa več krvi, ter sproži druge odzive, na primer potrebo po iskanju sence in pitju vode.

Toda takšno hlajenje ima svojo ceno. Ker se več krvi preusmeri proti koži, je je manj na voljo prebavnemu sistemu.

Prebava je presenetljivo zahteven proces. Razgradnja obroka zahteva precej energije, prav tako pa jo zahteva hlajenje telesa. Ko je vroče, mora telo izbirati, pri čemer ima ohranjanje stabilne temperature vedno prednost. Prebava se zato pomakne nižje na seznam prednostnih nalog.

Težki in mastni obroki so med vročinskim valom lahko še posebej neprijetni, saj prebavni sistem obremenijo bolj. Telo poleg tega pri prebavi beljakovin proizvede več toplote, saj so za razgradnjo in absorpcijo teh kompleksnih molekul potrebni energija ter delo želodca, črevesja in jeter.

Za manjšo obremenitev prebavnega sistema priporočamo manjše in pogostejše obroke ter lažje vire beljakovin, kot so jajca in grški jogurt. Na jedilniku naj bo tudi veliko živil z visoko vsebnostjo vode, na primer kumare, melone, paradižnik in listnate solate, saj pomagajo pri hidraciji.

2. Bolj si zaželimo sladke hrane

Za marsikoga poletje ni pravo poletje brez velikega sladoleda. Toda želja po sladkih in kaloričnih dobrotah v vročini ni povezana samo z osvežitvijo. Raziskave kažejo, da se v vročini spremeni način, kako telo pridobiva energijo.

V vročem okolju običajno porabljamo več ogljikovih hidratov. Ker se zaloge ogljikovih hidratov hitreje izčrpavajo, se lahko pojavi želja po hitrem viru energije.

Vročinski valovi prinašajo tudi utrujenost. Običajno bi se temperatura našega telesnega jedra okoli tretje ure zjutraj znižala za približno eno stopinjo Celzija, kar nam omogoča bolj obnovitven spanec z več faze REM. Ker pa nam je vroče, je spanec prekinjen in se telo ne obnavlja ustrezno. Obremenitev se zato kopiči. Tudi zato so sladki prigrizki, ki hitro dvignejo raven energije, tako privlačni.

Strokovnjaki svetujejo, da si željo po sladkem potešimo z živili, ki ne povzročijo tako izrazitih nihanj krvnega sladkorja. Sadje, kot sta lubenica in grozdje, je odlična izbira, saj vsebuje tudi precej tekočine. Pogosto žejo zamenjamo za lakoto, zaradi česar posegamo po prigrizkih, čeprav naše telo v resnici potrebuje vodo.

Hidracija je zato ključnega pomena. Svetujemo, da v vročem vremenu zaužijemo približno dva do tri litre vode na dan, pri čemer moramo potrebe prilagoditi tudi telesni aktivnosti, potenju in zdravstvenemu stanju.

Tekočina je naše sredstvo za oddajanje toplote, pomembna pa je tudi za uravnavanje odziva srčno-žilnega sistema. Zato moramo razviti navado, da po steklenici vode posežemo, še preden začutimo žejo.

3. Poveča se tveganje za poškodbe

Vse več raziskav povezuje telesno vadbo in delo v vročih razmerah z večjim tveganjem za poškodbe in nesreče. Nedavni pregled raziskav je pokazal, da se tveganje za poškodbe pri delu povečuje z naraščanjem temperature. Med pomembnimi razlogi so utrujenost, slabša koncentracija in počasnejši odzivni čas.

Ko temperatura telesnega jedra naraste, morajo možgani in srčno-žilni sistem vložiti vse več napora v hlajenje organizma. Če se temu pridružijo še dehidracija in utrujenost, so lahko prizadete tako imenovane izvršilne funkcije možganov, ki so odgovorne za pozornost, odločanje in koordinacijo. Posledica so lahko počasnejši odzivi in več napak.

Ko telovadimo v vročini, se mora telo spopasti tako z zunanjo temperaturo kot s toploto, ki jo proizvajajo naše mišice. Zato se hitreje utrudimo in počasneje okrevamo. Težava ni omejena zgolj na športnike. Številna vsakodnevna opravila zahtevajo tako imenovano dvojno nalogo, hkrati opravljamo telesno dejavnost in sprejemamo odločitve.

Raziskave so pokazale, da so v vročem okolju lahko oslabljene izvršilne funkcije, ki jih potrebujemo za hitre odzive in pravilno presojo. Zato lahko vidite ljudi, ki hodijo po pločniku in se popolnoma ustavijo, ko zazvoni njihov telefon, saj hkrati ne morejo usklajevati hoje in gledanja v zaslon. Če se nameravate intenzivno gibati, je zato smiselno vadbo prestaviti v zgodnje jutro, ko je hladneje. Pri opravilih, ki zahtevajo večjo zbranost, pa si privoščite redne odmore.

4. Zdravila lahko v vročini postanejo nevarnejša

Isti telesni mehanizmi, ki nam pomagajo ostati hladni, lahko vplivajo tudi na delovanje nekaterih zdravil. Ko je vroče, je prvi odziv telesa razširitev krvnih žil, s čimer se poveča pretok krvi skozi kožo in omogoči oddajanje toplote.

Zaradi tega se lahko nekatera zdravila absorbirajo hitreje. To je še posebej pomembno pri zdravilih, ki se dovajajo skozi kožo, na primer pri hormonskem nadomestnem zdravljenju (HRT) in protibolečinskih obližih.

Vročina lahko okrepi tudi učinke zdravil, ki povečujejo izgubo tekočine. Diuretiki oziroma zdravila za odvajanje vode, ki jih med drugim predpisujejo pri visokem krvnem tlaku, lahko poslabšajo dehidracijo. Nekatera druga zdravila za krvni tlak pa lahko otežijo uravnavanje telesne temperature, ker širijo krvne žile.

Ljudje s sladkorno boleznijo bodo morda morali pogosteje spremljati raven krvnega sladkorja, saj lahko dehidracija in hitrejša absorpcija vbrizganega inzulina vplivata na raven glukoze. Nekatera zdravila povečajo tudi občutljivost kože za ultravijolične žarke, s tem pa tveganje za sončne opekline. Mednje sodijo retinoidi, ki se uporabljajo pri zdravljenju aken, in metotreksat, ki ga predpisujejo pri nekaterih boleznih, med drugim pri revmatoidnem artritisu.

Tudi ljudje, ki jemljejo antidepresive, imajo lahko v vročini več težav. Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), med njimi sertralin, citalopram in fluoksetin, lahko povečajo občutljivost telesa za pregrevanje in dehidracijo. Ta zdravila vplivajo na hipotalamus, del možganov, ki uravnava telesno temperaturo, kar lahko sproži čezmerno potenje in zmanjša učinkovitost telesnega hladilnega sistema.

Predpisanih zdravil nikoli ne prenehajte jemati na lastno pest. Če vas skrbi, kako vročina vpliva na vaše zdravilo, se posvetujte z zdravnikom. Zdravila shranjujte skladno z navodili proizvajalca in poskrbite za zadosten vnos tekočine.

5. Vročina lahko poveča nagnjenost k tveganemu vedenju

Izraz »vročekrven« oziroma »vročekrvenost« morda ni povsem brez znanstvene podlage. Raziskave so namreč večkrat pokazale povezavo med višjimi temperaturami ter povečano agresivnostjo, besom na cesti in nasilnimi incidenti. Toda tudi sicer mirni ljudje lahko med vročinskim valom postanejo bolj nagnjeni k tveganim odločitvam.

Toplotni stres lahko vpliva na našo presojo nevarnosti. V eni od raziskav so ugotovili, da so ljudje, izpostavljeni vročini, enako tvegano vedenje ocenili kot manj nevarno kot pri nižji temperaturi in so bili tudi sami bolj pripravljeni tvegati.

Podoben vzorec je pokazala novejša raziskava, objavljena v reviji Nature: dolgotrajna izpostavljenost vročinskemu stresu je povečala nagnjenost k tveganju. Raziskovalci menijo, da lahko na odločanje v vročini vplivajo spremembe v utrujenosti in čustvenem stanju. Slabša sposobnost presojanja, dehidracija, moten spanec in povečana raven stresnega hormona kortizola se lahko združijo ter otežijo tehtanje posledic in mirno odzivanje.

Razdražljivost in krajši prag potrpežljivosti sta v takšnih razmerah lahko povsem običajna. Vendar je izrazita sprememba vedenja lahko znak nečesa resnejšega. Ko so prizadete sposobnosti odločanja, smo lahko že na poti do stanja, ki se lahko razvije v vročinsko kap.

Vročine ne podcenjujte

Najboljši način za ohranjanje prisebnosti in zmanjšanje tveganj je, da v vročini najprej poskrbimo za svoje telo. Pijte dovolj tekočine, redno počivajte v hladnejšem okolju, izogibajte se najhujši vročini in pomembne odločitve raje prestavite, če ste izčrpani.

Če pri sebi ali pri človeku v bližini opazite izrazite težave z zbranostjo, razmišljanjem ali nenavadne spremembe vedenja, tega ne gre pripisati zgolj slabi volji. Lahko gre za znak, da vročina že pomembno vpliva na telo in možgane ter da je potrebna pomoč.