Pet razlogov, zakaj bi morali pogosteje jesti krompir

Krompir je v zadnjih letih pogosto neupravičeno zapostavljen. Čeprav je že stoletja stalnica na naših krožnikih, ga mnogi še vedno obravnavajo kot manjvredno živilo, predvsem zaradi njegove vloge v skupini ogljikovih hidratov.

Pogosto ga primerjajo z belimi testeninami in rižem ter mu očitajo nizko hranilno vrednost. V resnici pa takšno prepričanje ne drži.

Krompir je lahko zelo hranljiv, odločilen dejavnik pa je način priprave.

Ključ do zdravja je priprava

Na hranilno vrednost krompirja ne vpliva sam gomolj, temveč način priprave. Cvrtje, pretirano soljenje in mastni dodatki zmanjšajo njegove koristi. Nasprotno pa lahko pravilna priprava krompir spremeni v živilo, ki podpira zdravje prebave. Kuhanje na pari, pečenje ali ohlajanje po kuhanju ter ponovno segrevanje povečajo njegov prehranski potencial.

V zadnjem času se krompir vrača na jedilnike v bolj naravni obliki, saj se povečuje zavedanje o škodljivosti visoko predelanih živil. Preprost pečen ali kuhan krompir tako ponovno postaja cenjena izbira.

Krompir vsebuje tudi antioksidante, kot so flavonoidi, karotenoidi in fenolne kisline. FOTO: Getty Images

Več kalija kot v banani

Krompir vsebuje številna pomembna hranila. Med njimi so vitamin C, vitamini skupine B (zlasti B6), pa tudi železo in magnezij. Še posebej izstopa visoka vsebnost kalija, ki je ključnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka. Srednje velik krompir vsebuje celo več kalija kot banana.

Velik del hranil se nahaja tik pod olupkom, zato je priporočljivo, da krompir uživamo z lupino, kadar je to mogoče.

Bogat vir antioksidantov

Krompir vsebuje tudi antioksidante, kot so flavonoidi, karotenoidi in fenolne kisline. Te snovi pomagajo zmanjševati oksidativni stres v telesu. Največ jih ohrani krompir, ki je kuhan ali pečen z lupino, medtem ko jih cvrtje zaradi visokih temperatur in dodanih maščob bistveno zmanjša.

Koristi ohlajenega krompirja

Krompir je znan po visoki vsebnosti škroba, vendar lahko z ustrezno pripravo izkoristimo tudi njegovo posebno obliko - odporni škrob. Ta nastane, ko kuhan krompir ohladimo, na primer v krompirjevi solati ali pri shranjevanju za naslednji dan.

Odporni škrob se v tankem črevesju ne prebavi, temveč pride v debelo črevo, kjer deluje kot prebiotik in hrani koristne bakterije.

Podpora prebavi in zdravju črevesja

Ko se odporni škrob v debelem črevesju fermentira, nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, med njimi tudi butirat. Ta ima pomembno vlogo pri zdravju črevesja, podpira črevesno sluznico, zmanjšuje vnetja in služi kot vir energije za celice debelega črevesa.

Zaradi teh lastnosti lahko krompir prispeva k boljši prebavi in celo pomaga pri zmanjševanju vnetij v črevesju.

Nasiti bolj kot testenine ali riž

Kuhan krompir spada med najbolj nasitna živila. Zaradi kombinacije vlaknin, vode in posebne vrste škroba nas nasiti hitreje in za dalj časa kot številna druga živila, vključno z belimi testeninami in rižem.

To pomeni, da lahko pomaga pri nadzoru apetita in uravnavanju telesne teže. Poleg tega obstajajo tudi dokazi, da določene beljakovine v krompirju spodbujajo izločanje hormonov, ki povečujejo občutek sitosti.