Slovenci radi segamo po kozarcu! Poraba alkohola je tudi pri nas visoka, posledice pa vse bolj resne. Po podatkih zdravstvenih ustanov narašča število obolenj, poškodb in smrti, ki so neposredno povezane z alkoholom. Toda koliko je pravzaprav »preveč«? Čeprav obstajajo spletna orodja za ocenjevanje porabe alkohola, še vedno ostaja ključno vprašanje: kako nevarno je naše pitje in ali pijemo več kot večina?

Koliko alkohola je preveč?

Strokovna priporočila v Sloveniji in večini Evrope opozarjajo, da več kot 10-14 enot alkohola tedensko pomeni povečano tveganje za zdravje. To je približno šest piv ali šest kozarcev vina, razporejenih čez teden. Tudi pitje v okvirih tako imenovanega nizkega tveganja še vedno ni popolnoma varno, vsak odmerek alkohola predstavlja določeno zdravstveno tveganje.

Tvegano pitje se po priporočilih razdeli na: nevarno pitje: več kot 14 enot tedensko, škodljivo pitje: bistveno preseganje teh meja, kar vodi v pogoste zdravstvene in psihične težave. Čeprav je razlika med 15 ali 50 enotami ogromna, velja zlato pravilo: manj, ko pijemo, bolje je za zdravje.

Kako se vaše pitje primerja z drugimi?

V Sloveniji, tako kot drugod po Evropi, mlajše generacije vse pogosteje posegajo po brezalkoholnih pijačah, delno zaradi športnega načina življenja in višje ozaveščenosti. A hkrati se med mladimi pojavlja tudi velik delež tistih, ki pijejo tvegano ali škodljivo. Med starejšimi odraslimi je poraba alkohola pogosto višja, še posebej v starostni skupini nad 65 let, ki v povprečju spije največ enot tedensko.

Razlike med spoloma so izrazite: več moških kot žensk pije alkohol vsaj enkrat tedensko, moški pogosteje presežejo mejo 14 enot, delež abstinentov je pri ženskah višji.

Ste »binge« pivci? To je najnevarnejša oblika pitja

»Binge drinking« ali popivanje v kratkem času, na hitro, na horuk, je izjemno nevarno.

Kot smernica velja: več kot 8 enot naenkrat za moške, več kot 6 enot naenkrat za ženske.

Redno popivanje močno poveča tveganje za: srčno-žilne težave, težave v duševnem zdravju, zastrupitev z alkoholom in fizične poškodbe, ki nastanejo zaradi opitosti. Največ tovrstnega pitja se pojavlja v starostni skupini 55-64 let, najmanj pri osebah nad 75 let.

Ste v nevarnosti alkoholne odvisnosti?

Alkoholna odvisnost je najhujša oblika tveganega pitja. Zanjo so značilni: občutek, da brez alkohola ne moremo normalno delovati, potreba po vedno večjih količinah alkohola, nadaljevanje pitja kljub negativnim posledicam, postavljanje alkohola pred odnose, delo ali zdravje.

Za ocenjevanje tveganja obstaja mednarodno uveljavljen test AUDIT, ki razvršča pitje od »nizkega tveganja« do »možne odvisnosti«.

Približna merila:

• 0-7 točk: nizko tveganje,
• 8-15: naraščajoče tveganje,
• 16-19: visoko tvegano pitje,
• 20+: možna odvisnost.

Čeprav mladi odrasli v povprečju pijemo manj, so ravno med njimi pogostejši visoki rezultati AUDIT testa. Razlogi? Stres, pritiski, več duševnih stisk kot v preteklosti in uporaba alkohola kot načina pobega. Med starejšimi odraslimi je delež odvisnosti nižji, čeprav je povprečna poraba alkohola večja.

Mladostniki in mladi odrasli, manj pijejo, a več je odvisnosti

Raziskave kažejo, da mladi sicer uživajo manj alkohola, vendar ga pogosto uporabljajo kot sredstvo za obvladovanje stresa ali težav v duševnem zdravju. To povečuje dolgoročna tveganja, ne glede na količino popitega alkohola. Pri ženskah je slika podobna kot pri moških: največ tveganega in škodljivega pitja je v starostni skupini 16-24 let, medtem ko pri starejših ženskah delež hitro upada.

Kaj lahko naredimo?

• spremljamo svojo porabo alkohola,
• se izogibamo pitju »na zalogo« ali popivanju,
• načrtujemo dneve brez alkohola,
• poiščemo strokovno pomoč, če ugotovimo, da alkohola ne moremo omejiti.

Alkohol v Sloveniji ostaja velik javnozdravstveni izziv. Z nekaj spremembami lahko svoj odnos do alkohola obrnemo v bolj zdravo smer in morda ugotovimo, da pijemo več, kot smo mislili.