
Galerija

Pitje vode med jedjo naj bi pomagalo pri hujšanju, saj naj bi povečalo občutek sitosti. Nova raziskava pa kaže drugače: ljudje, ki med obrokom popijejo več vode in pogosteje izmenjujejo grižljaje s požirki, lahko zaužijejo več hrane in kalorij.
Dolgo je veljalo, da lahko pitje vode med obrokom pomaga pri nadzoru telesne teže. Po tej razlagi naj bi voda napolnila želodec, povečala občutek sitosti in tako preprečila, da bi pojedli preveč. Toda nove ugotovitve kažejo, da učinek morda ni takšen, kot smo pričakovali.
Raziskovalci so ugotovili, da je večji vnos vode med obrokom povezan z večjo količino zaužite hrane, ne pa z manjšo. Ugotovitve tako postavljajo pod vprašaj razširjen nasvet, da lahko s pitjem vode med jedjo zmanjšamo energijski vnos in lažje shujšamo.
Raziskovalci so ugotovili, da so udeleženci za vsakih dodatnih 100 mililitrov popite vode zaužili približno 40 gramov več hrane, kar pomeni skoraj 50 dodatnih kilokalorij. Več hrane so pojedli tudi tisti, ki so pogosteje izmenjevali grižljaje in požirke vode. Rezultati raziskave, objavljene v znanstveni reviji Appetite, kažejo, da bi lahko pitje med jedjo vplivalo na količino zaužite hrane.
Raziskovalci so ob tem opozorili, da povezanost še ne dokazuje, da pitje vode neposredno povzroča večji vnos hrane. Za zanesljivejše sklepe bodo potrebne dodatne raziskave.
Ena od možnih razlag je, da voda med jedjo osveži občutke na jeziku in tako pomaga ohranjati prijetno zaznavanje okusa hrane. Zaradi tega lahko hrana ostane privlačna dlje časa, kar bi lahko odložilo trenutek, ko se odločimo prenehati jesti. Voda lahko obenem navlaži usta in olajša žvečenje ter požiranje. S tem lahko pospeši uživanje hrane, suha usta pa bi sicer lahko zmanjšala prijetnost prehranjevanja. Pomemben dejavnik je tudi občutek sitosti. Voda se iz želodca razmeroma hitro izprazni, zato morda ne zagotavlja dolgotrajnega občutka polnosti, kot se pogosto domneva.
Raziskovalci so analizirali tudi podatke iz dveh predhodnih poskusov, v katerih je sodelovalo 86 odraslih. Udeleženci so dobili jed iz govedine s čilijem ali piščančji kari, zraven pa vodo. Količino zaužite hrane so lahko izbirali sami. Pri analizi so ugotovili, da so ljudje, ki so vodo pili hitreje, pojedli manj hrane. Razlog za ta vzorec še ni jasen. Lahko je povezan s tem, koliko časa voda ostane v ustih, lahko pa odraža tudi skupno trajanje obroka. Raziskovalci zato nadaljujejo delo, da bi ugotovili, ali gre za neposreden vzročno-posledični učinek.
Ugotovitve kažejo, da pitje vode med obrokom ni nujno učinkovita strategija za zmanjševanje količine zaužite hrane. Več popite vode in pogostejše izmenjevanje grižljajev s požirki sta bila v raziskavi povezana z večjim vnosom hrane.
To pa ne pomeni, da je treba med jedjo prenehati piti vodo ali da voda sama po sebi povzroča pridobivanje telesne teže. Raziskava se je osredotočila na vedenje med obrokom in količino zaužite hrane, ne pa na dolgoročne spremembe telesne teže.
Za zdaj je zato smiselno ugotovitve razumeti kot opozorilo, da so učinki pitja vode med jedjo lahko bolj zapleteni, kot se je domnevalo. Za razumevanje vpliva na apetit, sitost in uravnavanje telesne teže bodo potrebne dodatne raziskave.