Pivski trebuh je veliko tveganje za demenco

Ameriški raziskovalci so pri ljudeh, ki se jim odvečni kilogrami nabirajo okrog trebuha, ugotovili, da se pri njih tveganje za nastanek demence, ki jo povzroči alzheimerjeva bolezen, izrazito poveča.

Zgodnji znaki, ki kažejo na demenco. Eden se najbolje opazi med hojo

V študiji, ki so jo izvedli raziskovalci Boston University School of Medicine, so odkrili povezavo med čezmerno telesno težo in manjšo prostornino možganov, ki je značilna za ljudi z demenco.

V študiji je sodelovalo več kot 700 odraslih v povprečni starosti 60 let; med sodelujočimi je bilo več kot 70 odstotkov žensk. Iz izsledkov študije, popisanih v publikaciji Annals of Neurology, je razvidno, da je ta povezava prisotna pri ljudeh, ki imajo veliko visceralne oziroma skrite maščobe - ta obdaja notranje organe v trebušni votlini.

Raziskovalci so najprej potrdili že znano ugotovitev, da se s povečevanjem vrednosti indeksa telesne mase prostornina možganov manjša, zatem pa so odkrili še tesno povezanost med odvečno trebušno maščobo in tveganjem za demenco.

Na to povezavo pa, kot poudarjajo raziskovalci, ni vplivala »samo« prevelika telesna teža; ključno je bilo to, da je bila odvečna maščoba nakopičena prav v predelu trebuha.

Dr. Susanne Sorense, vodja raziskav pri društvu Alzheimer's Society, pri tem poudarja, da so do zdaj opravljene raziskave že dokazale, da »pivski trebušček« prinaša večjo obremenitev za srce in večje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, zadnja v vrsti raziskav pa ga tako povezuje še z dodatnim tveganjem.

Po njenem mnenju takšne ugotovitve pravzaprav niso tako presenetljive, če vemo, da je nakopičena trebušna maščoba povezana s povišanim krvnim tlakom in povišanimi vrednostmi holesterola pa tudi z nastankom sladkorne bolezni. Vse te težave namreč predstavljajo pomembne dejavnike tveganja za pojav demence.

Rebecca Wood, direktorica sklada za raziskovanje alzheimerjeve bolezni Alzheimer's Research Trust, v študiji vidi dodaten dokaz o vplivu zdravstvenega stanja ljudi v srednjih letih na tveganje za pojav demence v poznejši starosti.

Pri tem opozarja, da za spremembe življenjskega sloga in za odločitev o (boljšem) nadzorovanju telesne teže ni nikoli prepozno, kajti to, kar je koristno za naše telo, je koristno tudi za naše možgane.

Čeprav so ugotovitve preliminarne, lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju odnosa med demenco in debelostjo, kar posledično lahko privede do novih, boljših ukrepov pri zaščiti pred tovrstnim tveganjem, meni vodja študije dr. Sudha Seshadri.

Seveda bo v prihodnje treba nadgraditi raziskovanje odkrite povezave, kajti le tako bo mogoče natančnejše pojasniti odnos med demenco in debelostjo.