
Galerija

Raziskave kažejo, da se uživanje alkohola v odrasli dobi spreminja, obdobje med 30. in 50. letom pa bi lahko bilo pomembno za zmanjševanje tveganja za raka dojk. Alkohol je namreč eden od dejavnikov, ki povečujejo verjetnost za nastanek te bolezni. Tveganje je večje, čim več alkohola človek zaužije, popolnoma varne količine pa ni mogoče določiti.
Kozarec vina po napornem dnevu, pivo ob koncu tedna ali pijača na družabnem srečanju so za marsikoga običajen del življenja. Toda redno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju, med drugim povečuje tveganje za nastanek raka dojk.
Posebej pomembno je, da so ženske pozorne na svoje navade v srednjih letih. Obdobje med 30. in 50. letom je pogosto zaznamovano z zahtevno službo, skrbjo za otroke in številnimi gospodinjskimi obveznostmi. Alkohol se lahko zdi preprost način za sprostitev po napornem dnevu, vendar se lahko redno pitje sčasoma spremeni v navado, ki jo je težje opustiti. Raziskovalci opozarjajo, da se dejavniki življenjskega sloga, povezani s tveganjem za raka, v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo. Če vemo, kdaj se določene navade najpogosteje pojavijo ali okrepijo, lahko učinkoviteje načrtujemo preventivne ukrepe.
Raziskovalci iz Londona so analizirali podatke več kot 110.000 žensk, ki so sodelovale v dolgoročni raziskavi dejavnikov tveganja za raka dojk. Ugotovili so, da se nekatere navade, povezane z nastankom raka, skozi življenje spreminjajo in niso enake v vseh obdobjih odraslosti. Uživanje alkohola se je praviloma opazno povečevalo od zgodnje do srednje odraslosti. Indeks telesne mase, ki izraža razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine, pa se je s starostjo povečeval postopneje.
Raziskovalci menijo, da bi poznavanje teh sprememb lahko pomagalo pri oblikovanju učinkovitejših preventivnih programov. Namesto enakih priporočil za vse starostne skupine bi bilo mogoče pomoč in nasvete prilagoditi obdobju življenja, v katerem se posamezni dejavniki tveganja najpogosteje povečujejo. Pomembno obdobje je že mladostništvo in zgodnja odraslost, ko lahko redna telesna dejavnost pomaga preprečevati hitro pridobivanje telesne mase. Drugo pomembno obdobje pa zajema približno čas od 30. do 50. leta, ko se lahko povečujeta tako indeks telesne mase kot uživanje alkohola.
To ne pomeni, da je po 50. letu za spremembe prepozno. Zmanjšanje uživanja alkohola in vzdrževanje primerne telesne mase sta lahko koristna v različnih življenjskih obdobjih. Poudarek raziskave je predvsem na tem, da je treba preventivo prilagoditi spreminjajočim se navadam.
Povezava med uživanjem alkohola in rakom dojk je dobro dokumentirana. Alkohol lahko povečuje tveganje za razvoj bolezni, tveganje pa se praviloma povečuje z večjo količino zaužitega alkohola. Po podatkih, navedenih v izvirnem članku, naj bi bilo približno osem od 100 primerov raka dojk na neki način povezanih z uživanjem alkohola. Tudi ena alkoholna pijača na dan lahko poveča tveganje, čeprav je dejanska stopnja tveganja odvisna od več dejavnikov, med drugim od količine in pogostosti pitja ter drugih značilnosti posameznice.
Natančni mehanizmi, s katerimi alkohol prispeva k nastanku raka dojk, še niso v celoti pojasnjeni. Eden od možnih razlogov je način, kako telo presnavlja alkohol. Pri tem nastaja acetaldehid, škodljiva snov, ki lahko poškoduje celice in njihov dedni material. Alkohol lahko vpliva tudi na raven hormonov, vključno z estrogenom. Ta ima pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst raka dojk, ki so občutljive na hormonske vplive.
Tveganja ni mogoče ocenjevati samo na podlagi tega, ali ženska pije vsak dan ali zgolj ob koncih tedna. Pomembna je tudi skupna količina alkohola, zaužita v določenem obdobju. Občasno pitje večjih količin je lahko prav tako škodljivo, zato je smiselno spremljati tako pogostost kot količino zaužitega alkohola.
Pogosto se omenja meja 14 enot alkohola na teden, ki jo uporabljajo britanska zdravstvena priporočila kot okvir za manj tvegano pitje. Vendar je treba poudariti, da gre za priporočilo iz Združenega kraljestva, ne za univerzalno mejo, pod katero bi bilo uživanje alkohola povsem varno. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ni mogoče določiti količine alkohola, ki bi bila z vidika tveganja za raka popolnoma varna. Alkohol je uvrščen med snovi, ki povzročajo raka, povezan pa je z najmanj sedmimi vrstami raka, med njimi z rakom dojk. To ne pomeni, da bo vsakdo, ki pije alkohol, zbolel za rakom. Pomeni pa, da uživanje alkohola povečuje tveganje in da ga je z zmanjšanjem količine mogoče omejiti.
Pri tem je pomembno tudi razumevanje velikosti porcij. Kozarec vina, vrček piva in merica žgane pijače ne vsebujejo nujno enake količine čistega alkohola. Prav tako lahko velike porcije pomenijo precej več alkohola, kot se zdi na prvi pogled. Za zdravje je zato najpomembneje vedeti, koliko alkohola dejansko zaužijemo, ne zgolj šteti kozarcev.
Zmanjševanje uživanja alkohola ne zahteva nujno nenadne in popolne spremembe življenjskega sloga. Pri mnogih ljudeh so dober začetek manjše, vzdržne spremembe, ki jih lahko vključijo v vsakdan. Uvedite dneve brez alkohola. Za začetek lahko določite več dni v tednu, ko ne boste pili alkoholnih pijač. Tako boste lažje ugotovili, kako pogosto posegate po alkoholu in v katerih okoliščinah ga najpogosteje uživate.
Izberite brezalkoholno alternativo. Brezalkoholno pivo, vino ali brezalkoholni koktajl so lahko nadomestilo ob druženju, če želite ohraniti navado nazdravljanja ali pitja ob obroku. Pri tem preverite oznako izdelka, saj se lahko vsebnost alkohola med izdelki razlikuje. Druženje načrtujte tudi brez alkohola. Namesto srečanja v lokalu lahko predlagate sprehod, obisk kina ali kavo. Tako alkohol ne postane samoumeven del vsakega družabnega dogodka. Vnaprej določite količino. Če se odpravljate na praznovanje ali večerjo, si že pred odhodom določite, ali in koliko boste pili. Vnaprejšnji načrt lahko pomaga, da se lažje držite svojih odločitev.
Bodite pozorni na skupinsko pitje. Kadar si prijatelji izmenično naročajo pijačo ali kupujejo kroge, se lahko hitro zgodi, da popijete več, kot ste nameravali. Ni treba, da tempo pitja prilagajate drugim. Koristno je tudi, da nekaj časa beležite, kdaj in koliko alkohola zaužijete. Tako lažje prepoznate okoliščine, v katerih najpogosteje pijete, in ugotovite, katere spremembe bi vam najbolj ustrezale. Če alkohol uživate pogosto ali v večjih količinah, je smiselno o zmanjšanju pitja govoriti z osebnim zdravnikom. Pri osebah z odvisnostjo je lahko nenadna prekinitev pitja nevarna, zato je v takšnih primerih pomembna strokovna pomoč.
Zmanjšanje uživanja alkohola je eden od korakov, s katerimi lahko ženske vplivajo na nekatere dejavnike tveganja za raka dojk. Pomembni so tudi redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne mase in drugi zdravi življenjski vzorci. Kljub temu ni mogoče zagotoviti, da bo sprememba ene navade preprečila nastanek raka. Na tveganje vplivajo tudi starost, dednost, hormonski dejavniki in druge okoliščine, na katere posameznica nima vedno vpliva. Pomembno je tudi, da ženske upoštevajo priporočila za preventivne preglede dojk in se ob morebitnih spremembah, kot so zatrdlina, spremembe kože ali bradavice ter nenavaden izcedek, posvetujejo z zdravnikom.
Čeprav se obdobje med 30. in 50. letom kaže kot pomembno za spremljanje nekaterih navad, za zmanjšanje tveganja nikoli ni prepozno. Manj alkohola lahko pomeni manjše tveganje za več bolezni, ne samo za raka dojk.
Najpomembnejše sporočilo je preprosto: če želite dolgoročno poskrbeti za svoje zdravje, je smiselno preveriti, koliko alkohola dejansko popijete, in razmisliti, kje ga lahko zmanjšate. Majhne spremembe, ki jih lahko ohranjate skozi čas, so lahko pomembnejše od kratkotrajnih, radikalnih odločitev.