
Galerija

Prehrana po 50. letu starosti ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravja žensk. V tem življenjskem obdobju se telo sooča s hormonskimi spremembami, upočasnjenim metabolizmom in večjim tveganjem za kronične bolezni, zato strokovnjaki opozarjajo, da mora biti prehrana bolj premišljena kot prej.
V šestem desetletju življenja telo zahteva več nege, manj praznih kalorij in več hranil. Strokovnjaki svetujejo, da se ženskam po 50. letu iz prehrane čim bolj umakne naslednjih šest skupin živil.
Ocvrta hrana vsebuje velike količine nasičenih in transmaščob, ki dokazano povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja. Zdravstveni strokovnjaki za srce priporočajo, da največ 5 do 6 odstotkov dnevnega energijskega vnosa izvira iz nasičenih maščob. Pri dnevnem vnosu 2.000 kalorij to pomeni največ okoli 120 kalorij iz teh maščob.
Namesto pomfrita priporočajo solato, pečenje v pečici ali pripravo hrane z vročim zrakom. Ribe je bolje speči ali pripraviti na pari, zelenjavo pa le rahlo blanširati.
Gazirane pijače niso edini problem. Sladkani čaji, aromatizirane kave z mlekom in sirupi ter industrijske limonade pogosto vsebujejo presenetljivo veliko sladkorja.
Ne glede na to, ali gre za trsni, kokosov ali »ekološki« sladkor, ima ta za telo enak učinek. Boljša izbira so voda, mineralna voda, nesladkan čaj ali kava brez dodatkov.
Skriti sladkorji se pogosto skrivajo v živilih, kjer jih ne pričakujemo: v paradižnikovih omakah, jogurtih, instant ovsenih kašah, energijskih in »fit« ploščicah. Prekomeren vnos sladkorja dodatno obremenjuje jetra in trebušno slinavko ter povečuje tveganje za inzulinsko rezistenco in zamaščenost jeter.
Prekomerno uživanje soli je povezano s povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Juhe iz vrečk, zamrznjene pice in industrijsko pripravljeni obroki so pogosto glavni vir presežne soli. Strokovnjaki opozarjajo, da kar okoli 75 odstotkov soli v prehrani prihaja iz predelanih živil, ne iz solnice. Zato svetujejo več domače kuhinje in manj gotovih izdelkov.
Večina sodobne prehrane je vsaj delno predelana, vendar so prav ultra predelana živila tista, ki jih je po 50. letu priporočljivo močno omejiti. Mednje sodijo mesni izdelki, industrijski prigrizki, sladki kosmiči, pripravljene pokovke in podobni izdelki z dolgo listo sestavin, aditivov in ojačevalcev okusa.
Alkohol lahko upočasni presnovo, poveča tveganje za poškodbe ter prispeva k boleznim jeter, srca, ledvic in tudi kognitivnemu upadu.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča največ eno alkoholno pijačo na dan za ženske in največ dve za moške, pri čemer strokovnjaki poudarjajo, da manj pomeni bolje.
Po 50. letu prehrana ni več le vprašanje telesne teže, temveč tudi hormonskega ravnovesja, zdravja možganov, kosti in srca. Manj sladkorja, soli, alkohola in predelanih živil ter več polnovredne, doma pripravljene hrane je ena najpomembnejših naložb v kakovostno staranje.