
Galerija

Izguba mišične mase s staranjem je tih, a zelo resen proces, ki vpliva na zdravje, gibljivost in samostojnost. Mnogi se tega zavedo šele, ko je že prepozno: ko stopnice postanejo napor, ko moč v nogah popušča in ko okrevanje po naporu traja vse dlje.
Strokovno ime za ta proces je sarkopenija, a v praksi pomeni nekaj zelo konkretnega - propadanje funkcionalne mase, katere največji del predstavljajo prav mišice.
V želji, da bi ta proces ustavili, ljudje posegajo po najrazličnejših rešitvah: od prehranskih trendov in »superživil« do praškov, tablet in poživil. Ker se prehranske mode hitro menjajo, trg prehranskih dodatkov pa je izjemno donosen, ponudbe nikoli ne zmanjka. A resnica je precej bolj preprosta in manj bleščeča.
Pri staranju ne izgubljamo le mišične mase, temveč predvsem mišično funkcijo. In prav ta je ključna za kakovost življenja. Močne mišice pomenijo boljše ravnotežje, manj padcev in poškodb, večjo presnovno aktivnost, več samostojnosti v vsakdanjem življenju. Brez ustreznega dražljaja mišica preprosto začne propadati. In tu ni bližnjic.
Če želimo, da mišice dobro delujejo, jih moramo redno uporabljati. Najbolj učinkovita je uporovna vadba, pri kateri mišica deluje proti uporu. To nikakor ne pomeni, da moramo nujno dvigovati uteži v fitnesu. Upor je lahko: lastna telesna teža, vadba s pomočjo elastik, vsakodnevno fizično delo.
V praksi pogosto vidimo, da imajo fizični delavci bolj funkcionalne mišice kot redni obiskovalci telovadnic. Ključno je le eno: da mišico dovolj obremenimo, po domače povedano, da jo pri vadbi utrudimo.
Mišica, ki dela, potrebuje energijo za delo, gradbene elemente za obnovo po vadbi. To oboje zagotavljamo z vsakdanjo, osnovno prehrano. Če želimo izboljšati funkcionalno maso (in s tem mišice), je prvi korak vedno ureditev prehrane, ne dodatki.
Strokovne smernice priporočajo vsaj 20 g kakovostnih beljakovin v vsakem glavnem obroku, pri starejših in bolnikih 25–30 g beljakovin na obrok. Obroki morajo biti uravnoteženi: ogljikovi hidrati za energijo, beljakovine za mišice, maščobe za hormone in protivnetno delovanje.
Če so viri hrane kakovostni, bo telo hkrati dobilo tudi dovolj vitaminov in mineralov. Posebne diete niso potrebne, razen ob zdravstvenih težavah.
Zajtrk: Skuta, kruh, kos sadja, kava ali čaj.
Kosilo: Polnovredni riž, riba, solata, sadje.
Večerja: Zelenjavna enolončnica z dodanim virom beljakovin (živalskim ali rastlinskim).
Glavni obrok naj vsebuje okoli 25 g beljakovin in 2,5–2,8 g aminokisline levcin, ki neposredno spodbuja mišično sintezo.
Vadba »na suho«, brez pravega obroka, je nesmiselna. Polnovreden obrok zaužijte 2-3 ure pred vadbo, da ima telo čas za prebavo in vsrkavanje hranil. Regeneracija se začne takoj po vadbi in brez hranil se ne more zgoditi.
Po vadbi mišice še nekaj časa intenzivno porabljajo hranila. Zato je smiseln regeneracijski obrok, bogat z beljakovinami.
Dobra izbira: običajna hrana (npr. palačinke s skuto), po potrebi beljakovinski napitki (sirotka).
Starejši lahko po vadbi potrebujejo tudi 30-40 g beljakovin, kar je povsem utemeljeno pri izrazitejši izgubi mišic.
Čeprav dodatki ne morejo nadomestiti prehrane, imajo nekateri resno znanstveno podporo:
Kreatin izboljša mišično moč, poveča funkcionalno zmogljivost, podpira regeneracijo. Priporočen začetni odmerek: 5 g dnevno.
Beta-HMB: Presnovek levcina, ki: zmanjšuje razgradnjo mišic, spodbuja sintezo beljakovin. Odmerek: 1,5–3 g dnevno. Posebej zanimiv je pri starejših in celo pri bolnikih, ki dalj časa ležijo.
Staranje in bolezni sprožajo kronična vnetja, ki dodatno pospešujejo izgubo mišic. Zato naj prehrana vsebuje omega-3 maščobne kisline, dovolj vitamina D. Po potrebi ju lahko tudi dodajate, a premišljeno.
Ni dodatka, ki bi nadomestil dobro osnovno prehrano in redno vadbo. Ni treba dvigovati uteži, ni treba slediti modnim dietam, treba je le redno obremenjevati mišice, jesti dovolj in kakovostno, poskrbeti za regeneracijo.
Mišice niso le estetski dodatek. So temelj funkcionalne mase, zdravja in samostojnosti v zrelih letih. In dobra novica? Nikoli ni prepozno, da jih začnemo krepiti.