Po 50. letu teh 6 navad ohranja možgane mlajše. Lahko so videti celo 8 let mlajši

Bi radi tudi po 50. letu ohranili ostre misli, dober spomin in čim bolj zdrave možgane? Raziskava je pokazala, da je šest preprostih vsakodnevnih navad povezanih z možgani, ki so lahko videti tudi do osem let mlajši od dejanske starosti.

Ko človek dopolni 50 let, se staranje začne kazati na različne načine. Toda številka na rojstnodnevni torti še ne pove, kako hitro se starajo možgani. Nekateri ljudje tudi pri 70 ali 80 letih ostajajo izjemno vitalni, dejavni, radovedni in miselno ostri.

Znanstveniki vse več pozornosti namenjajo prav temu, kako življenjski slog vpliva na tako imenovano biološko starost možganov. Pri tem ni nujno, da gre za zapletene metode ali drastične spremembe. Pomembno vlogo imajo lahko povsem običajne navade, ki jih lahko vključimo v vsakdan.

Raziskava pokazala veliko razliko v starosti možganov

V raziskavi je sodelovalo več kot 100 odraslih srednjih let, ki so jih spremljali dve leti. Večina je imela kronične mišično-skeletne bolečine, povezane z obrabo kolenskega sklepa. Raziskovalci so s pomočjo magnetne resonance in umetne inteligence ocenili starost možganov udeležencev ter jo primerjali z njihovo dejansko starostjo. Rezultati so bili zanimivi. Pri nekaterih udeležencih so bili možgani videti do osem let mlajši, kot bi pričakovali glede na njihovo kronološko starost.

Pri teh ljudeh se je ponavljala kombinacija več dejavnikov: kakovosten spanec, dobri družabni odnosi, učinkovito obvladovanje stresa in bolj optimističen pogled na življenje. Nasprotno so bili kronična bolečina, nižji dohodek, manjša stopnja izobrazbe in socialna prikrajšanost povezani z možgani, ki so bili videti starejši. Pomembna omejitev raziskave je, da je bila opazovalna. To pomeni, da ne dokazuje, da določene navade neposredno pomladijo možgane ali preprečijo demenco. Kaže pa na pomembno povezavo med življenjskim slogom in zdravjem možganov.

Šest navad, ki jih je vredno uvesti po 50. letu

Raziskovalci so med pomembnimi zaščitnimi dejavniki prepoznali več vsakodnevnih navad. Te so presenetljivo preproste:

1. Kakovosten in dovolj dolg spanec

2. Vsakodnevno gibanje

3. Redno umirjanje in obvladovanje stresa

4. Kakovostni družabni odnosi

5. Učenje in ohranjanje radovednosti

6. Redno preživljanje časa na prostem

Največja prednost teh navad je, da jih ni treba uvajati naenkrat. Pomembno je predvsem, da postanejo del vsakdanjega življenja.

Prva navada je pomembnejša, kot si marsikdo predstavlja

Med spanjem se v možganih odvijajo številni pomembni procesi. Spanje je povezano z utrjevanjem spomina, uravnavanjem razpoloženja in odstranjevanjem presnovnih odpadnih snovi. Po 50. letu je zato smiselno posebno pozornost nameniti rednemu spalnemu ritmu. Pomaga lahko stalna ura odhoda v posteljo, temna in hladnejša spalnica ter omejitev uporabe telefonov, računalnikov in drugih zaslonov pred spanjem. Namesto večernega brskanja po novicah je lahko zadnji del dneva namenjen branju, mirnemu pogovoru, pisanju dnevnika ali drugi sproščujoči dejavnosti.

Gibanje naj ne bo kazen, ampak del vsakdana

Druga pomembna navada je gibanje. Pri tem ni nujno, da gre za naporno vadbo. Hitra hoja, plavanje, ples, lahkotna joga ali druge oblike telesne dejavnosti so lahko dovolj, če jih izvajamo redno. Za možgane in telo je pomembnejša doslednost kot občasni izbruh telesne aktivnosti. Tudi vsakodnevni sprehod je lahko dragocen, še posebej če nadomesti dolgotrajno sedenje.

Majhni trenutki miru lahko pomagajo pri stresu

Kronični stres vpliva na številne telesne in duševne procese. Zato je koristno, da si človek čez dan zavestno vzame nekaj trenutkov za umiritev. To je lahko nekaj počasnih globokih vdihov pred novo nalogo, kratek sprehod, nekaj minut tišine zjutraj ali zapisovanje skrbi pred spanjem. Ni pomembno, katero tehniko izberemo. Bistveno je, da se človek nauči redno prekiniti stanje stalne napetosti.

Tudi prijatelji so del skrbi za možgane

Družabni odnosi so pogosto spregledani, ko govorimo o zdravem staranju. Redni stiki z družino, prijatelji, sosedi ali širšo skupnostjo lahko pomagajo zmanjševati občutek osamljenosti in prispevajo k boljšemu psihičnemu počutju. Po 50. letu je zato smiselno ohranjati družabno življenje. To lahko pomeni redno srečanje s prijateljem, vključevanje v skupino, prostovoljstvo, skupinsko vadbo ali preprosto tedensko druženje ob kavi.

Možgani potrebujejo nove izzive

Radovednost je še ena navada, ki jo je mogoče ohranjati vse življenje. Učenje tujega jezika pri 65 letih, slikanje pri 70 letih, igranje glasbila, obiskovanje tečaja ali učenje nove spretnosti pomenijo, da morajo možgani obdelovati nove informacije in se prilagajati. Tudi branje, kulturni dogodki, miselne naloge in spletni tečaji so lahko del tega pristopa. Ni pomembno, ali človek postane v novi dejavnosti dober. Pomembno je, da se uči nekaj novega.

Deset minut na prostem je bolje kot nič

Šesta navada je zelo preprosta, vsak dan preživeti nekaj časa zunaj. Kratek sprehod okoli doma, obisk parka, delo na vrtu ali samo nekaj minut na balkonu pomenijo spremembo okolja, gibanje in izpostavljenost dnevni svetlobi. Za to ni potrebna dobra vremenska napoved. Tudi kratek sprehod v oblačnem vremenu je lahko boljši kot ves dan v zaprtem prostoru.

Ni treba čakati na ponedeljek

Največja napaka je verjetno prepričanje, da je treba za zdravo staranje popolnoma spremeniti življenje. Veliko bolj praktičen pristop je, da človek izbere eno samo navado in jo začne izvajati vsak dan. Na primer: vsak dan deset minut hoje, odhod v posteljo ob isti uri ali telefonski klic prijatelju enkrat na teden. Ko nova navada postane samodejni del dneva, je mogoče dodati naslednjo. Prav v tem je bistvo ugotovitev raziskave. Za bolj zdrave možgane po 50. letu niso nujno potrebne spektakularne spremembe. Pogosto so pomembnejše majhne odločitve, ki se ponavljajo vsak dan.

Starosti ne moremo ustaviti, lahko pa vplivamo na to, kako se staramo. In možgani so pri tem eden najpomembnejših razlogov, da se splača začeti čim prej.