Po 55. letu teh živil ne bi smeli jesti vsak dan. Vsa so tudi na slovenskih mizah

Po 55. letu postaja kakovost prehrane še pomembnejša. Telo se s staranjem spreminja, zato je smiselno več pozornosti nameniti vnosu beljakovin, vlaknin, kakovostnih maščob, vitaminov in mineralov. Pri tem ni treba nobenega živila popolnoma črtati z jedilnika, pomembno pa je, kako pogosto in v kakšnih količinah ga uživamo.

Nekatera živila, ki so v Sloveniji precej običajna, je zato bolje uživati občasno, ne pa vsak dan.

Velike količine rdečega mesa

Rdeče meso je kakovosten vir beljakovin, železa in drugih hranil, vendar lahko pogosto uživanje večjih količin poveča vnos nasičenih maščob. Zato je smiselno del mesa nadomestiti z drugimi viri beljakovin, denimo z ribami, stročnicami, jajci ali manj mastnimi mlečnimi izdelki. Ključna je raznolikost prehrane, saj uravnotežen jedilnik zmanjšuje tveganje za čezmeren vnos posameznih hranil.

Močno predelana živila in prigrizki

Čips, slani prigrizki, pakirano pecivo in podobni izdelki pogosto vsebujejo veliko soli, sladkorja in manj kakovostnih maščob. Če so vsak dan na jedilniku, se lahko njihov vpliv na zdravje sčasoma kopiči. Pri prehrani po 55. letu je zato bolje posegati po čim manj predelanih živilih ter prigrizke uživati zmerno.

Sladke pijače

Gazirane sladke pijače, sladkani napitki in številni sadni napitki vsebujejo precej dodanega sladkorja, hkrati pa nas praviloma ne nasitijo tako kot polnovredna hrana. Redno uživanje lahko oteži nadzor nad ravnjo sladkorja v krvi in prispeva k nepotrebnemu energijskemu vnosu. Za žejo sta zato najboljša izbira voda in nesladkan čaj.

Polnomastni mlečni izdelki v prevelikih količinah

Mleko, jogurt in drugi mlečni izdelki so lahko pomemben del uravnotežene prehrane, saj zagotavljajo beljakovine in kalcij. Težava nastane predvsem pri pretiranem uživanju polnomastnih različic, ki vsebujejo več nasičenih maščob. Ni jih treba izločiti, vendar je pri vsakodnevni prehrani smiselna zmernost. Del izdelkov lahko nadomestimo z manj mastnimi različicami.

Živila z veliko soli

Veliko soli se ne skriva le v solnici, temveč tudi v že pripravljenih jedeh, juhah iz vrečke, omakah, slanih prigrizkih in drugih industrijsko pripravljenih živilih. Prevelik vnos soli je povezan z višjim krvnim tlakom, zato je pri starejših odraslih še posebej pomembno, da spremljajo, koliko slanih in predelanih živil zaužijejo.

Beli kruh in izdelki iz bele moke

Beli kruh, rogljički, sladko pecivo in podobni izdelki so praviloma hitro prebavljivi. Po zaužitju lahko zato povzročijo hitrejši dvig ravni sladkorja v krvi. Za vsakdanjo prehrano so primernejši polnozrnati izdelki, ovseni kosmiči, ajda, ješprenj in druga živila, ki vsebujejo več vlaknin in se prebavljajo počasneje.

Sladkarije in sladice

Čokolada, piškoti, torte, pecivo in druge sladice so lahko del prehrane, vendar naj bodo predvsem občasna razvada, ne vsakodnevna navada. Živila z veliko dodanega sladkorja lahko povzročajo večja nihanja krvnega sladkorja, njihov redni vnos pa lahko prispeva tudi k povečanju telesne mase in presnovnim težavam.

Ocvrta hrana

Ocvrti zrezki, krompirček, krofi in druga ocvrta živila lahko vsebujejo veliko maščob in energije. Pri vsakodnevnem uživanju lahko neugodno vplivajo tudi na raven holesterola. Občasna porcija ni razlog za preplah, precej pomembneje je, da ocvrta hrana ne postane stalni del jedilnika. Pri pripravi hrane so primernejši kuhanje, dušenje, pečenje in priprava na žaru z zmerno količino maščobe.

Predelano meso

Klobase, hrenovke, salame, paštete in drugi mesni izdelki so na slovenskih jedilnikih precej pogosti. Pri njih pa velja posebna previdnost, saj pogosto vsebujejo veliko soli in druge dodatke, ki se uporabljajo pri predelavi in podaljševanju obstojnosti. Njihovo redno uživanje je povezano z večjim tveganjem za nekatere kronične bolezni, zato je smiselno pogostost uživanja omejiti. Prednost naj imajo sveže pripravljeno meso, ribe, stročnice in drugi manj predelani viri beljakovin.

Po 55. letu šteje predvsem celotna prehrana

Pri prehrani ni smiselno razmišljati v kategorijah »dovoljeno« in »prepovedano«. Veliko pomembnejši sta pogostost in količina. Če se na jedilniku vsak dan znajdejo sveža zelenjava in sadje, polnovredna žita, stročnice, ribe, kakovostni viri beljakovin ter manj predelana živila, je občasna sladica ali kos ocvrte hrane precej manj problematična.

Po 55. letu zato ni treba iskati čudežne diete. Veliko več lahko naredijo preproste spremembe: manj predelane hrane, manj soli in dodanega sladkorja, več vlaknin ter več raznolikosti na krožniku. Takšen način prehranjevanja je lahko dobra osnova za ohranjanje zdravja tudi v poznejših letih.

Teden slovenske hrane: zakaj je dobro, da na krožniku izberemo domače?

Slovenska hrana, lokalni pridelovalci in tradicionalne jedi bodo tudi letos v ospredju Tedna slovenske hrane. Njegov cilj je preprost, več domače hrane na naših krožnikih in več podpore slovenskemu kmetijstvu. Teden slovenske hrane je vlada razglasila decembra 2023, prvič pa smo ga obeležili leta 2024. Namen tedna je spodbujati nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane ter promovirati tradicionalne slovenske jedi in zdrav način prehranjevanja. Pri tem ne gre le za izbiro hrane v trgovini. V aktivnosti so vključeni javni zavodi, vrtci, šole, gostinski obrati, gospodinjstva in drugi, ki lahko s svojo izbiro pomembno vplivajo na razvoj lokalne prehranske verige.

Zakaj izbrati lokalno?

Lokalno pridelana hrana ima številne prednosti. Sadje in zelenjava sta, kadar ju uživamo v sezoni, praviloma bolj sveža, krajše transportne poti pa pomenijo manj obremenjevanja okolja. Z nakupom pri slovenskih kmetih in drugih lokalnih pridelovalcih pomagamo ohranjati delovna mesta na podeželju ter povečujemo prehransko samooskrbo Slovenije. Hkrati podpiramo ljudi, ki skrbijo, da lahko na naših mizah najdemo kakovostna domača živila. Pomemben del zgodbe je tudi spoštovanje hrane. Vsak kos kruha, jabolko, kozarec mleka ali žlica medu ima za seboj delo ljudi in narave, zato je pomembno, da s hrano ravnamo odgovorno in je po nepotrebnem ne zavržemo.

Tradicionalni slovenski zajtrk ostaja simbol tedna

Osrednji dogodek Tedna slovenske hrane je Tradicionalni slovenski zajtrk. Vrtci in osnovne šole ga na nacionalni ravni pripravljajo že od leta 2011, pobuda pa se je skozi leta razširila tudi na druge ustanove. Na mizi so kruh, mleko, maslo, med in jabolko, pri čemer je cilj, da so živila slovenskega izvora. Tradicionalni slovenski zajtrk otroke in mlade spodbuja k razmišljanju o pomenu zdrave prehrane, lokalne pridelave, kmetijstva in čebelarstva. Hkrati opozarja na odgovorno ravnanje z odpadki in embalažo.

Teden slovenske hrane je tako priložnost, da se vprašamo, kaj vsak dan postavljamo na svoj krožnik. In morda je odgovor precej preprost: če lahko izberemo kakovostno slovensko živilo, zakaj ne bi izbrali domačega?