Polnomastni sir in smetana povezana z manjšim tveganjem za demenco, kaže obsežna študija

Redno uživanje polnomastnega sira in smetane bi lahko bilo povezano z manjšim tveganjem za razvoj demence, ugotavlja obsežna dolgoročna raziskava. Nasprotno pa nizkomastni mlečni izdelki in mleko niso pokazali enakega zaščitnega učinka.

Švedska študija, ki je v obdobju 25 let spremljala skoraj 28.000 ljudi in je bila objavljena v strokovni reviji Neurology, je pokazala, da so imeli posamezniki, ki so dnevno zaužili 50 gramov ali več polnomastnega sira (približno tretjino skodelice), nižje splošno tveganje za demenco. Zmanjšano tveganje so opazili tudi pri vaskularni demenci, obliki kognitivnega upada, povezani z oslabljenim pretokom krvi v možganih.

Podobno so imeli nižje tveganje tudi tisti, ki so v povprečju zaužili vsaj 20 gramov polnomastne smetane na dan, kar ustreza približno poldrugi žlici.

Nizkomastni izdelki brez učinka

Raziskava ni pokazala zaščitnega učinka pri nizkomastnem siru, nizkomastni smetani ali maslu. Prav tako uživanje mleka, ne glede na vsebnost maščob, ni bilo povezano z manjšim tveganjem za demenco.

Raziskovalci pojasnjujejo, da so razlike morda povezane z načinom predelave in vlogo teh živil v prehrani. Sir je fermentiran izdelek, pri čemer nastajajo bioaktivne snovi, ki lahko vplivajo na vnetne procese in zdravje žil. Smetana se običajno uporablja v doma pripravljeni hrani in v manjših količinah, medtem ko se mleko uživa zelo različno, odvisno od prehranskih navad posameznika.

Pomembna je tudi kakovost mlečnih izdelkov

Strokovnjaki opozarjajo, da ni vsak sir enak. Sestava mleka je močno odvisna od prehrane krav, kar se odraža tudi v hranilni vrednosti končnega izdelka. Mlečni izdelki krav, hranjenih s travo, običajno vsebujejo več omega-3 maščobnih kislin, ki so znane po svojem zaščitnem učinku na možgane.

Ta učinek je lahko posebej pomemben za ljudi z večjim tveganjem za kognitivni upad, vendar ni univerzalen.

Genetika igra pomembno vlogo

Raziskava je pokazala, da ljudje, ki nosijo genetsko različico APOE ε4 - ta je prisotna pri približno 15 do 20 odstotkih prebivalstva, niso imeli koristi od uživanja nobene vrste mlečnih izdelkov. Pri tej skupini je tveganje za Alzheimerjevo bolezen že sicer večje.

Rezultati nakazujejo, da bi lahko bili zaščitni učinki prehrane povezani predvsem z žilnimi in presnovnimi dejavniki, ne pa neposredno z osnovnimi mehanizmi Alzheimerjeve bolezni.

Strokovnjaki zato vse pogosteje poudarjajo, da priporočila za zdravje možganov ne morejo biti enaka za vse. Ljudje z večjim genetskim tveganjem so pogosto bolj občutljivi na nasičene maščobe in morajo biti pri prehrani bolj previdni.

Zmernost ostaja ključna

Avtorji študije opozarjajo, da gre za opazovalno raziskavo, ki ne dokazuje neposredne vzročne povezave. Sir in smetana sta lahko zgolj pokazatelja širših prehranskih navad in življenjskega sloga.

Ugotovitve zato niso poziv k povečanemu uživanju polnomastnih mlečnih izdelkov. Kljub temu pa ljudem, ki sir in smetano že zdaj uživajo v zmernih količinah, ni treba skrbeti, da bi ta živila sama po sebi škodovala zdravju možganov.