
Galerija

Sonce končno greje, težke jakne romajo v omaro, dnevi so daljši. Naenkrat imamo občutek, da bi lahko prehodili pol mesta. A že po dvajsetih minutah hoje pride presenečenje: težko dihanje, utrujene noge in občutek, da smo izgubili vso kondicijo.
Zakaj nas torej spomladanski sprehod utrudi veliko hitreje, kot pričakujemo?
Razlaga je precej preprosta: narava se spomladi prebudi hitreje kot naše telo. V zimskih mesecih več časa preživimo v zaprtih prostorih. Manj je spontanih sprehodov, več sedenja in več statičnih dejavnosti. Tudi če občasno telovadimo, pogosto izgubimo del vsakodnevnega gibanja, ki ga poleti skoraj ne opazimo.
Posledice se pokažejo hitro:
Ko marca ali aprila poskusimo nadaljevati tam, kjer smo jeseni končali, nas telo hitro postavi na realna tla.
Pri prvih daljših sprehodih po zimskem premoru pogosto opazimo tri stvari: utrip je višji kot običajno, noge postanejo težke, zadihanost pride prej. To ni znak, da je z našim zdravjem kaj narobe. Gre za povsem normalen odziv telesa na obremenitev, na katero ni več povsem navajeno. Dobra novica je, da telo spomin na gibanje hitro obnovi.
Veliko ljudi naredi isto napako. Ko pride lepo vreme, si rečejo: »Saj sem to vedno zmogel.« In dodajo še en krog ali pospešijo tempo. Naslednji dan pa pridejo boleča meča, utrujenost in občutek, da smo pretiravali. Tak pristop pogosto povzroči, da se motivacija hitro izgubi.
Veliko učinkovitejši pristop je postopno vračanje v gibanje.
Najbolj preprosta pravila so:
Telo ima izjemno sposobnost prilagajanja. Če mu damo nekaj tednov časa, se vzdržljivost vrne presenetljivo hitro.
Pomlad je eden najboljših letnih časov za obnovo telesne pripravljenosti. Temperature so prijetne, dnevi daljši, motivacija pa večja kot pozimi. Pomembno je le, da nas sonce motivira, ne pa zavede. Kondicija se namreč vrne hitreje, kot si mislimo. Če ji damo nekaj tednov potrpežljivosti in doslednosti.