Pozor: Te štiri vrste hrane dokazano skrajšujejo življenje, opozarjajo strokovnjaki

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko štiri pogosto uživane skupine živil pomembno vplivajo na krajšo življenjsko dobo. Med njimi so alkohol, predelano meso, sladke pijače in prekomerno uživanje nasičenih maščob. Posledice so lahko resne, od bolezni srca in ožilja do povečanega tveganja za razvoj raka.

Čeprav se občasnim pregreham ni treba povsem odpovedati, strokovnjaki poudarjajo, da omenjena živila ne bi smela postati stalnica vsakodnevne prehrane.

Sladke pijače: veliko kalorij, malo koristi

Sladke gazirane pijače, energijske pijače in drugi sladkani napitki sodijo med največje prehranske pasti sodobnega časa. Vsebujejo veliko sladkorja in kalorij, obenem pa ne ustvarijo občutka sitosti.

Številne raziskave kažejo, da je redno uživanje sladkih pijač povezano z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da jih čim pogosteje zamenjamo z vodo, nesladkanim čajem ali mineralno vodo brez dodanega sladkorja.

Alkohol: tudi zmernost ni povsem brez tveganja

Alkohol ostaja eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za številne bolezni. Po podatkih World Health Organization je neposredno povezan z več vrstami raka.

Strokovnjaki opozarjajo, da varna količina alkohola v povezavi z rakom ne obstaja. Tudi občasno ali zmerno pitje lahko poveča tveganje za razvoj bolezni.

Poleg tega alkohol negativno vpliva na:

• delovanje jeter,
• srčno-žilni sistem,
• kakovost spanja,
• telesno težo,
• duševno zdravje.

V Sloveniji je uživanje alkohola še vedno močno vpeto v družabno življenje, zato zdravstveni strokovnjaki priporočajo predvsem zmernost in čim manj pogosto poseganje po alkoholnih pijačah.

Predelano meso povečuje tveganje za raka

Predelano meso je mednarodno uvrščeno med dokazano rakotvorne snovi.

Med predelane mesne izdelke sodijo:

• hrenovke,
• salame,
• paštete,
• šunka,
• klobase,
• mesne konzerve,
• prekajeno meso,
• različni mesni namazi.

Gre za izdelke, ki so bili obdelani s soljenjem, dimljenjem, fermentacijo ali drugimi postopki za podaljšanje obstojnosti in izboljšanje okusa.

To ne pomeni, da bo vsak, ki občasno poje sendvič s salamo, zbolel za rakom, vendar redno in pogosto uživanje dokazano povečuje tveganje.

Prehranski strokovnjaki priporočajo, da takšne izdelke čim pogosteje nadomestimo s sveže pripravljenim mesom, ribami, stročnicami ali drugimi kakovostnimi viri beljakovin.

Previdno tudi pri nasičenih maščobah

Posebno pozornost velja nameniti prekomernemu uživanju nasičenih maščob, ki jih najdemo predvsem v:

• mastnem mesu,
• maslu,
• polnomastnih mlečnih izdelkih,
• nekaterih pekovskih izdelkih,
• hitri prehrani.

Strokovnjaki sicer poudarjajo, da posameznih živil ne smemo demonizirati. Večjo težavo predstavlja celoten način prehranjevanja in pretirano uživanje tovrstnih živil.

Pomembno je predvsem, da nasičene maščobe ne predstavljajo večinskega deleža prehrane.

Ultra predelana hrana je vse večja težava

V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja ultra predelani hrani.

Sem sodijo:

• industrijsko pripravljeni prigrizki,
• sladice,
• čips,
• zamrznjeni pripravljeni obroki,
• sladkani kosmiči,
• številni izdelki hitre prehrane.

Takšna živila pogosto vsebujejo velike količine sladkorja, soli, nasičenih maščob ter številne dodatke za izboljšanje okusa in obstojnosti.

Raziskave kažejo, da je njihovo redno uživanje povezano z večjim tveganjem za:

• debelost,
• sladkorno bolezen,
• bolezni srca in ožilja,
• nekatere vrste raka.

Slovenci naj ciljajo na pravilo 80: 20

Strokovnjaki poudarjajo, da popolna prepoved ni potrebna. Veliko bolj pomembna je dolgoročna doslednost.

Priporočajo tako imenovano pravilo 80: 20 - približno 80 odstotkov časa naj bo prehrana uravnotežena in sestavljena iz kakovostnih živil, preostalih 20 odstotkov pa dopušča nekaj več sproščenosti.

Ključno sporočilo je preprosto: alkohol, sladke pijače, predelano meso in ultra predelana hrana ne smejo postati temelj vsakodnevnega jedilnika.

Že manjše spremembe lahko pomembno vplivajo na zdravje, zmanjšajo tveganje za kronične bolezni in pripomorejo k daljšemu ter kakovostnejšemu življenju.