Pred operacijo ni pomembno le zdravljenje. Dobra telesna pripravljenost zelo pomaga pri okrevanju

Operacija je za telo velika obremenitev, zato ni nepomembno, v kakšni telesni kondiciji je človek, ko pride na operacijsko mizo. Dobra telesna zmogljivost lahko pomeni večjo rezervo, ki jo telo potrebuje med zdravljenjem in okrevanjem. Prav zato ima vse pomembnejšo vlogo tudi prehabilitacija - načrtovana telesna dejavnost in vadba pred operativnim posegom.

V sodobnem načinu življenja se kot pomembne dejavnike tveganja za zdravje pogosto izpostavlja kajenje, uživanje alkohola, neustrezno prehrano in kronični stres. Precej manj pozornosti pa je namenjene telesni nedejavnosti. Dolgotrajno pomanjkanje gibanja lahko pomembno vpliva tako na telesno kot duševno stanje, zato ga nekateri strokovnjaki obravnavajo kot stanje z resnimi zdravstvenimi posledicami.

Težava je še izrazitejša pri ljudeh, ki zbolijo, se poškodujejo ali potrebujejo zahtevnejše zdravljenje. Takrat je priporočilo pogosto predvsem počitek in zmanjšanje telesnih obremenitev. V določenih primerih je takšen pristop nujen, vendar popolna telesna nedejavnost brez ustreznih prilagoditev ni vedno najboljša rešitev.

Zakaj je telesna pripravljenost pred operacijo pomembna?

Operativni poseg je namenjen zdravljenju bolezni ali poškodbe oziroma izboljšanju zdravstvenega stanja. Toda pot do končnega rezultata je lahko dolga in za telo zahtevna. Dolgotrajno mirovanje, bivanje v bolnišnici in zmanjšana telesna dejavnost lahko še dodatno zmanjšajo telesno zmogljivost, zlasti pri ljudeh, ki so bili manj dejavni že pred boleznijo.

Manjša telesna zmogljivost in dolgotrajna telesna nedejavnost sta lahko povezani z:

• večjim tveganjem za zaplete in težjim okrevanjem,
• daljšim okrevanjem ter daljšim bivanjem v bolnišnici,
• zmanjšanjem kakovosti življenja in samostojnosti,
• dodatnimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z dolgotrajnim mirovanjem,
• poslabšanjem duševnega počutja, motivacije in volje.

Zato je pri zahtevnejših posegih smiselno razmišljati tudi o tem, kako človeka pred operacijo čim bolje telesno pripraviti in kako njegovo zmogljivost čim bolj ohraniti med zdravljenjem.

Prehabilitacija pred operacijo

Pri operativnih posegih ima posebno mesto prehabilitacija, torej načrtovana priprava telesa na operacijo. Izvaja se pred posegom, njen namen pa je, da je človek glede na svoje zdravstveno stanje in predhodno zdravljenje čim bolj telesno zmogljiv.

Preprosto povedano: večja telesna zmogljivost pred posegom pomeni večjo telesno rezervo, ki jo ima posameznik na voljo med operacijo in poznejšim okrevanjem.

Seveda prehabilitacija ni enaka za vse. Načrt telesne dejavnosti mora upoštevati vrsto bolezni, zdravstveno stanje, starost, telesno zmogljivost in predvideni operativni poseg. Pri tem je pomembno sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov.

Gibanje je pomembno tudi v bolnišnici

Telesna dejavnost ni pomembna samo pred operacijo. Pomembno vlogo ima tudi med bivanjem v zdravstveni ustanovi in po odpustu. Pri ljudeh, ki v bolnišnici preživijo teden dni, ali več in se njihova količina gibanja izrazito zmanjša, je treba razmišljati o možnostih varne in načrtovane telesne dejavnosti. Ta se lahko prilagaja na različne načine. Prilagodi se lahko intenzivnost in trajanje obremenitve, dolžina počitka, pogostost vadbe ali način izvedbe. Namesto ene daljše vadbene enote je mogoče dejavnost razdeliti na več krajših sklopov čez dan. Napredovanje je lahko počasnejše, pomembno pa je tudi spremljanje odziva telesa - počutja, utrujenosti, bolečine in občutka napora. Tako lahko telesno dejavnost prilagodimo tudi človeku, ki je zaradi bolezni ali operacije trenutno zelo omejen.

Tudi po operaciji ni vedno najpomembnejše popolno mirovanje

Takoj po operativnem posegu lahko zdravnik odredi mirovanje oziroma omejitev gibanja. Tudi takrat obstajajo možnosti za zelo nizko intenzivno telesno dejavnost, kadar zdravstveno stanje to dopušča. Med možnostmi so obremenjevanje neoperiranih delov telesa, vključevanje manjšega dela mišične mase oziroma izolirane vaje ter določene oblike miselnega učenja gibanja in aktivacije posameznih mišic. Pri tem ne gre za to, da bi človek po operaciji vadil za vsako ceno. Namen je, da se v okviru zdravstvenih omejitev preprečuje nepotrebna izguba telesne zmogljivosti. O tem, kaj je varno in primerno, mora odločati zdravstveni strokovnjak.

Vadba naj bo del celotnega zdravljenja

Ko zdravniki ugotovijo zdravstveno stanje in postavijo diagnozo, sledi ustrezno zdravljenje. Ob tem je smiselno čim prej oceniti tudi telesno zmogljivost, omejitve in potrebe posameznika ter oblikovati ustrezen načrt telesne dejavnosti. Pomemben del celotnega procesa je tudi prehrana. Količina in sestava hrane ter vnos tekočine morata biti prilagojena zdravstvenemu stanju in telesnim obremenitvam. Pri zahtevnejših bolezenskih stanjih, daljšem zdravljenju in dolgotrajnem okrevanju je lahko pomembna tudi psihološka obravnava. Bolezen in operacija lahko vplivata na strah, tesnobo, sproščenost, motivacijo in voljo, zato mora biti tudi duševno počutje del celostne obravnave.

Telesna zmogljivost se lahko izboljša že v nekaj tednih

Pri ljudeh, ki so bili pred začetkom vadbe telesno manj dejavni in manj zmogljivi, se lahko izboljšanje telesne pripravljenosti pokaže že po nekaj tednih načrtovane telesne dejavnosti in vadbe. Bolj opazne spremembe, zlasti glede mišične mase in dolgoročnih prilagoditev telesa, pa zahtevajo več časa. Zato je pri načrtovani operaciji pomembno, da se s pripravo ne začne šele tik pred posegom. Če zdravstveno stanje to omogoča, lahko vsak dodaten teden primerne telesne dejavnosti pomeni priložnost za izboljšanje telesne rezerve.

Ni dovolj samo hoditi

Telesna dejavnost ni samo hoja, sprehod, opravljanje hišnih opravil, delo ali ukvarjanje s hobiji. Za celovite učinke na zdravje mora vključevati tudi načrtovano vadbo različnih telesnih sposobnosti. Pomembni so predvsem razvoj mišične moči, srčno-žilne in dihalne zmogljivosti oziroma vzdržljivosti, koordinacije gibanja in ravnotežja, gibljivosti ter nekaterih oblik hitrosti, na primer hitrosti odzivanja. Posebno pomembna je mišična moč. To velja še zlasti za ljudi, pri katerih se je zaradi bolezni, staranja ali drugih dejavnikov zmanjšala količina mišične mase. Mišice niso pomembne le za gibanje in vsakodnevno samostojnost, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri številnih procesih, povezanih z delovanjem organizma.

Pri načrtovanju vadbe je pomembna tudi pravilna tehnika izvedbe, ustrezno dihanje ter redno spremljanje napredka, zdravstvenega stanja in počutja.

Kdaj je potrebna posebna previdnost?

Telesne obremenitve ni mogoče določiti enako za vse. Pri nekaterih ljudeh so lahko prisotne pomembne omejitve, ki zahtevajo posebno previdnost ali začasno omejitev vadbe. Med dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so med drugim tveganje za srčni zastoj ali odpoved organa, kritična slabokrvnost, motnje delovanja imunskega sistema, izrazita utrujenost in izčrpanost, hude bolečine ter neurejeno zdravstveno stanje pred operacijo. O omejitvah posameznika mora odločati zdravnik. V sodelovanju z zdravstvenim timom se nato določijo ustrezne prilagoditve vadbe in telesne dejavnosti.

Cilj je večja telesna rezerva

Proces zdravljenja je pri vsakem človeku drugačen in je odvisen od bolezni, zdravstvenega stanja, vrste operacije in predvidenega poteka okrevanja. Kljub temu je osnovno načelo enako: kjer zdravstveno stanje to dopušča, je smiselno telo pred zahtevnim zdravljenjem pripraviti, med njim čim bolj ohranjati njegovo zmogljivost in po posegu postopno ponovno vzpostavljati telesno pripravljenost. Prav zato telesna dejavnost ni zgolj dodatek k zdravljenju. Pri ustrezno izbranih in strokovno prilagojenih obremenitvah je lahko pomemben del celostne obravnave pred operacijo, med zdravljenjem in v obdobju okrevanja. Pri tem je ključno sodelovanje različnih zdravstvenih strokovnjakov, bolnika in njegovih bližnjih.

Cilj ni, da bi bil človek pred operacijo športnik. Cilj je, da ima, kolikor mu zdravstveno stanje dopušča, čim večjo telesno rezervo, ko jo bo potreboval.